Перайсці да галоўнага меню

Asimetrija medžu LJ/NJ i Љ/Њ

· 7 хвіліны(-аў) чытання

Motivacija

Už několiko sedmic Jan van Steenbergen jest mnogo zajety s prěvodženjem viki-interfejsa, da byhmo mogli potom spokojno početi rabotu nad MS Vikipedijeju. To jest spěšno dělo, ibo kratko poslě publikacije našego koda ISO 639-3 uže pojavilo se prědloženje za MS Vikipediju MS projekt v Inkubatoru. Ne hočemo, aby ljudi počeli kopijovati teksty iz Medžuviki, čto jest narušenje avtorskyh prav. Vměsto togo, trěba bude kopirati cělo sodržanje Medžuviki v Inkubator – zajedno s historijeju. V Medžuviki jest avtomatičny transliterator, da by čitatelji mogli izbirati medžu latiniceju i kiriliceju. Očevidno, v Vikipediji on takože bude potrěbny. Tu jest jedin maly problem.

Tutdenj medžuslovjansky pravopis imaje asimetriju medžu latiniceju i kiriliceju, čto se tyče prědavanja digrafov lj i nj na pismu, i to jest objekt našej diskusije niže.

Fonetičny pogled

Sut 3 možne situacije iz pozicije fonetiky (priměry sut zapisane v tutdennom etimologičnom pravopisu):

  • lj i nj označajut mekke L i N: detalj (детаљ), konj (коњ)
  • lj i nj označajut tvrde L i N, i poslě togo ide samostojno J: injekcija (инјекција), konjunkcija (конјункција)
  • lj i nj označajut mekke L i N, i poslě togo ide samostojno J: usiĺje (усильје), pisańje (писаньје)

Podolg standarda, v medžuslovjanskoj latinici vse tri situacije trěbujut pisati lj i nj.

Jednakože, v standardnoj kirilici, prva situacija zapisyvaje se s љ i њ, ale v situacijah №2 i №3 pišemo: лј i нј.

Tuta asimetrija tvori problem, že pri transliterovanju љ/лј i њ/нј iz kirilice do latinice dostavajemo: lj/lj i nj/nj. Zatože informacija gubi se, povtorno transliterovanje do kirilice, samorazumno, už davaje љ/љ i њ/њ.

Paradoks je taky: teoretično kirilica dozvaljaje zapisati vse tri situacije bez razširjenja abecedy, koristajuči simboly už dostupne nam: Ј, Л, Љ, Н, Њ:

  • детаљ, коњ
  • инјекција, конјункција
  • усиљје, писањје

Ale v latinici my ne možemo najdti prostogo razrěšenja asimetrije bez dodatnogo označenja mekkosti ili tvrdosti bukv L i N v digrafah LJ i NJ, napr.:

  • detalj, konj
  • in'jekcija, kon'junkcija
  • usiĺje, pisańje

Jaroslav Sergějev

Etimologičny pogled

Imajemo dělo s 4 kategorijami:

  • osnovne (tvrde) suglasky, plus c i j: #
  • smekčenje: (napr. konj, bolj, kosť)
  • jotacija tvrdoj suglasky: #j (napr.: hot-jųhoćų, hval-jeńjehvaljeńje)
  • jotacija smekčenoj suglasky: #ьj (napr. pisańje, usiĺje)

Kako to funkcionuje, pokažemo v tabelě niže:

Etimologičny pravopis:

#lnrtdszpkcj
ĺ, ljń, njŕśźpččj
#jljnjrjćđšžpjččj
#ьjĺńŕt́jd́jśźpjčč*jj

Standardny pravopis (lat./kir.):

#l лn нr рt тd дs сz зp пk кc цj ј
lj (љ)nj (њ)r (р)t (т)d (д)s (с)z (з)p (п)č (ч)č (ч)j (ј)
#jlj (љ)nj (њ)rj (рј)č (ч) (дж)š (ш)ž (ж)pj (пј)č (ч)č (ч)j (ј)
#ьjlj (лј)ń (нј)rj (рј)tj (тј)dj (дј)sj (сј)zj (зј)pj (пј)č (чј)č (чј)*jj (*јј)
  1. Začto / mogut stati i ĺ/ń, i lj/nj? Ta razlika ne jest etimologična, ale morfologična. Pišemo siĺny i slovjańsky, ale takože cěljny i prijateljsky, zatože prosto dodavajemo do korenja sufiksy -ny, -sky, i druge. Palatalizujemo jedino k/g/h – zato sil-nysiĺny, ale rųk-nyrųčny. To jest malo narušenje etimologije.
    • Interesno, že tu imajemo až 3 versije: pȯlny (v značenju: ne prazdny), poĺny (od imennika pol), poljny (od imennika polje).
  2. Jest razlika medžu palatalizacijeju (ь) i jotaciju (j), ale poslě l i n one sběgajut se v lj i nj. Tako jest vo vsih slovjanskyh jezykah. Jednakože, ako htěli byhmo igrati najvyše «čisto», trěba by bylo pisati хвалју i хранјены zaměsto хваљу i храњены. Nu, ale to ne jest veliky problem.
  3. Naš problem jest ta poslědnja kategorija (ьј). Tvoret ju sufiksy -je, -ji i končina -jų. Mnogo važno jest to, že te sufiksy možno jest razpoznati. I kromě togo, tamte sufiksy vnoset razliku v gramatiku (roditeljnik množiny -ij, napr.: znańjeznanij zaměsto znanj). Razlika so smekčenjem i jotacijeju takože jest važna, zatože slovjanske jezyky različno podhodet do tutogo pytanja: russky -ие/-ье, ukrajinsky -ння, bělorussky -нне, poljsky i slovačsky -nie, češsky -ní, slovensky -nje, srbohrvatsky i makedonsky -nje (-ње), bulgarsky -не.

My jesmo izbrali slovenečsky (🇸🇮) model, ale ne zabezpametimo, že jest razlika medžu slovenskym i srbohrvatskym modelami. V BCMS jezykah proces byl taky: -#ьје-#^e (polna jotacija), napr.: *pitьjepiće, zdravьjezdravlje*. V slovenskom, iz drugoj strany, toj ь kakoby "blokuje" jotaciju, zato slovensky imaje pitje, zdravje.

Etimologično najvyše čisto byl by taky zapis:

  • pisańje (писањје), ili pisaňje (писаньје);
  • usiĺje (усиљје), ili usiľje (усильје);
  • piťje (питьје), ale standardny pravopis ne imaje ť, zato pišemo pitje (питје).

Tako razrěšenje by služilo kako dobry kompromis medžu -#ije (🇷🇺🇧🇬☦), -#'e (🇵🇱), -#je (🇸🇮) i -#^e (🇷🇸🇭🇷).

Jan van Steenbergen

Propozicije

1. Opcionalne digrafy ĹJ i ŃJ

Dodati ń (ň) i ĺ (ľ) kako opcionalne dodatky do standardnogo pravopisanja v situaciji nejasnosti, kogdy lj/nj označajut jotovane mekke L/N, napr.: pisańje, usiĺje.

V Medžuviki to uže bylo sdělano čestično i funkcionuje dobro. Dodatočna prědnost togo razrěšenja jest to, že uže ne bude problemov s deklinacijeju.

Akcentuju, že ono jest potrěbno samo za transliteraciju: v normalnoj komunikaciji možno jest, očevidno, pisati pisanje i usilje kako prědže.

Jan van Steenbergen

2. Minimalno rěšenje

Iz analizy vyše viděli jesmo, že dobra simetrija medžu latiniceju i kiriliceju trěbovala by byti:

  1. ili 3:3, čto znači "imati latinične analogy" za: љ/њ, љј/њј, лј/нј.
  2. abo 1:1 (lj-љ, nj-њ).

Kompromisno rěšenje koristati Ĺ i Ń samo v digrafah ĹJ/ŃJ dělaje standardny pravopis vyše komplikovanym, i zajedno s tym:

  • pri učenju, trěbuje pametati dodatno o morfologiji i sufiksah: učeń-je, usiĺ-je, i zato je izbor:
    • abo učeniki budut pametati kako sklanjajut se slova, napr: poljepolj, učenjeučenij;
    • ili učeniki budut pametati kde trěba pisati črtky nad LJ i NJ, a kde ne, i od togo izvoditi formy roditeljnika;
    • i prvo, i drugo trěbuje bliz podobno usilje dlja pameti, a zato imajemo pytanje "začto razširjati pravopis", kogdy jego možno ne razširjati?
  • ne jest polno podobno do južnyh jezykov, kde piše se, napr.: учење 🇷🇸, знаење 🇲🇰, питане 🇧🇬.
  • ne jest polno podobno do sěvěrnyh jezykov, kde piše se, napr.: spanie 🇵🇱 (a ne: spańje), ученье 🇷🇺 (a ne: ученје).

Imenno zato najprosty variant by byl koristati samo ligatury љ/њ v kirilici:

  • izguba etimologičnoj informacije byla by ravna medžu alfabetami;
  • pytanje najvyše fonetično razumlivogo izgovora slova nikogdy ne može byti polno adresovano bez pogledanja na etimologičny zapis slova;
  • vizualno, zapis знање i питање ne zlo by koreloval s знанье 🇷🇺, питання 🇺🇦, питане 🇧🇬.

Trěba takože pripomněti čitateljam nemožnost polnogo programatičnogo rěšenja problema s љ/лј i њ/нј, ktoro raněje proponovalo se kako alternativa vsakoj reformě jezyka. Na žalost, ne vsaky raz možno izjaviti s 100% uvěrjenostju čto znači někaka rěč – sut homonimy v medžuslovjanskom leksikonu, i v takoj situaciji, jedino algoritmy s umětnoju inteligencijeju (AI) budut smogti točno skazati čto to jest, napr: usiljam kako v ja usiljam (glagol s tvrdym L) abo hvala usiĺjam (imennik s mekkym L).

Jaroslav Sergějev

Nastupne kroky

Prvo, čitatelj može ješče pročitati tutoj dokument, kde obgovarjali se mnoge ine propozicije i pytanja okolo poslědic raznyh reform:

Medžuslovjansko Věče (22.06.2024)

Dalje, trěbujemo obgovoriti s pomočnikami razvoja medžuslovjanskogo jezyka argumenty i kontrargumenty vsakoj propozicije v komentarah niže .

I, v koncu, Medžuslovjanska Jezyčna Komisija glasuje za jedin iz variantov.