Preskoči na vsebino

Pridevniki

Samodejno prevajanje
Ta članek je bil samodejno preveden in lahko vsebuje morebitne napake. Zagotavljanje prevodov v več kot deset jezikov je zahtevna naloga in veselimo se vaše pomoči. Pišite nam na Discord, ​​če nam želite pomagati izboljšati kakovost naših prevodov. Lahko pa predlagate popravke neposredno prek GitHub.

Prevoj​

Pridevniki se ujemajo s samostalnikom, ki ga spreminjajo v spolu, padežu in številu. Sklanjatev je vedno pravilna. Vendar si je treba zapomniti tri stvari:

  • Na pridevnike močno vplivata pravila o/e in y/i, kar pomeni, da se razlikuje med trdim in mehkim korenom: če se koren konča na š, ž, č ali j, potem vsak -o- postane -e- in vsak -y- postane -i-.
  • Tako kot pri samostalnikih ima tožilnik iste oblike kot rodilnik, kadar je ustrezni samostalnik moškega in živega spola, tako v ednini kot v množini.
  • Razen pridevnikov, ki se nanašajo na moške, žive samostalnike, sta samostalnik in tožilnik množine enaka za vse spole.

Osnovni konci​

Osnovne končnice (ki ne veljajo le za pridevnike, ampak tudi za svojilne zaimke, kazalne zaimke in podobno) so:

m.s.
(animirani)		m.s.
(neživi)		s.s.ž.s.
1. sklon-y (-i)-o (-e)-a
4. sklon-ogo (-ego)-y (-i)-u
2. sklon-ogo (-ego)-oj (-ej)
3. sklon-omu (-emu)-oj (-ej)
5. sklon-ym (-im)-oju (-eju)
6. sklon-om (-em)-oj (-ej)

Trdi pridevniki​

Primer sklanjatve trdih pridevnikov: dobry „dober”:

m.s.
(animirani)		m.s.
(neživi)		s.s.ž.s.
1. sklondobrydobrodobra
4. sklondobrogodobrydobru
2. sklondobrogodobroj
3. sklondobromudobroj
5. sklondobrymdobroju
6. sklondobromdobroj

Mehki pridevniki​

Primer sklanjatve mehkih pridevnikov: svěži „svež”:

m.s.
(animirani)		m.s.
(neživi)		s.s.ž.s.
1. sklonsvěžisvěžesvěža
4. sklonsvěžegosvěžisvěžu
2. sklonsvěžegosvěžej
3. sklonsvěžemusvěžej
5. sklonsvěžimsvěžeju
6. sklonsvěžemsvěžej

Kratka oblika​

Majhno število pridevnikov obstaja v tako imenovani kratki obliki, ki je ostanek nedoločne sklanjatve pridevnikov v skupni slovanščini. Ta kratka oblika se od navadnih pridevnikov razlikuje le v moškem imenovalniku ednine, saj izpušča končnico -y/-i. Najpogostejša primera sta svojilna pridevnika -ov in -in, ki izražata lastništvo osebe moškega in ženskega rodu: Petrov dom „Petrova hiša”, materin stol „materina miza”. Vse ostale oblike so pravilne: Petrova kniga „Petrova knjiga”, na materinom stolu „na materini mizi”.

Ti svojilni pridevniki se uporabljajo le, kadar je posestnik ena sama beseda. V drugih primerih se uporablja rodilnik: bratova kniga „bratova knjiga”, toda: kniga mojego brata „bratova knjiga”; Puškinova poezija „Puškinova poezija”, ampak: poezija Aleksandra Puškina „Poezija Aleksandra Puškina”.

Kratko obliko lahko uporabimo tudi, kadar pridevnik tvori predikat stavka: Petr jest ščestliv „Peter je vesel”, dom jest velik „hiša je velika” itd. To sicer ni obvezno in v večini primerov ljudje bo preprosto napisal: Petr jest ščestlivy in dom jest veliky.

Prislovi​

Prislove lahko izpeljemo iz pridevnikov z uporabo končnice -o (-e za mehkim soglasnikom). Z drugimi besedami, enaki so srednjemu rodu ednine: dobro „no”, svěže „sveže”.

Stopnje primerjave​

Primerjalnike in presežnike lahko gradimo na dva načina: v preprosti (analitični) obliki in v bolj zapleteni (sintetični) obliki.

Analitična primerjava​

Ta način tvorjenja primernika je najlažji za uporabo. Preprosto imejte osnovno obliko (pozitiv) pridevnika ali prislova, pred katero je vyše ali bolje „več”: vyše prosty „bolj preprosto = preprostejše”. To rešitev lahko uporabimo za vse pridevnike in prislove, najverjetneje pa jo srečamo pri zelo dolgih besedah, tujkah in deležnikih: vyše/bolje sintetičny „bolj sintetično“, vyše/bolje smrdeči „bolj smrdljivo“.

Sintetična primerjava​

Osnovna primerjalna končnica za pridevnike -ějši (-ejši za mehkim soglasnikom), ki nadomešča končnico -y/-i: bogaty → bogatějši, slaby → slabějši, blagy → blažejši, svěži → svěžejši.

Te končnice lahko preprosto spremenite v prislove tako, da element -ši zamenjate z -e (date končnico -ěje/-eje namesto prislovne končnice -o/-e): novo → nověje, čisto → čistěje, tiho → tišeje, svěže → svěžeje.

Izjema so pridevniki na -ky, -eky, -oky, , ki imajo namesto -ši: kratky → kratši, tenky → tenši, daleky → dalši, vysoky → vysši.

Primernike teh pridevnikov je mogoče prisloviti tako, da se korenu doda končnica -je, kar povzroči jotacijo predhodnih soglasnikov: daleko → dalje, široko → širje, vysoky → vyše, blizko → bliže, rědko → rědže.

Nepravilne primerjave​

Sedem pridevnikov ima nepravilni primernik:

  1. dobry „dobro” → lěpši (prislov. lěpje) ali lučši (prislov. lučše) „boljše”
  2. zly „slabo” → gorši (prislov. gorje) „slabše”
  3. veliky „velik, velik” → večši (prislov. veče) ali bolši (prislov. bolje) „večji, večji”
  4. maly „malo, majhno” → menši (prislov. menje) „manjše, manj”
  5. blagy „prijetno, veselo” → unši (prislov. unje) „bolj prijetno/veselo”
  6. legky „lahek, lahek” → legši (prislov. legše) „lažji, lažji”
  7. mekky „mehko” → mekši (prislov. mekše) „mehkejše”

Ni nemogoče uporabiti pravilne oblike teh pridevnikov (kot dobrějši ali zlějši), vendar bo povprečnemu Slovanu to videti otročje ali umetno.

Superlativ​

Presežnik nastane tako, da primerjalniku dodamo predpono naj-: najnovějši (pridev.), najnověje (prislov.). To deluje tudi za analitično primerjavo: najvyše sintetičny ali najbolje sintetičny.

Kot sredstvo za poenostavitev lahko to končnico dodamo tudi pozitivu (tako nastanejo presežniki v bolgarščini in makedonščini): najnovy (pridev.), najnovo (prislov.).

Dodatni obrazci​

Prislova menje in najmenje se lahko uporabita za izražanje nasprotnega pomena vyše/bolje in najvyše/najbolje, , ki pomenita »manj« oziroma »najmanj«.

Predpono prě-, ki je pripeta pozitivu, se lahko uporablja tudi kot nekakšen superlativ, ki izraža skrajno ali pretirano stopnjo (»zelo«, »tudi«).

Predpona ne- ustvari negativno: neprijetny „ni prijetno, neprijetno“.

Primer​

  • prosty „preprost” (pridevnik, pozitiven)
  • prosto „preprosto” (prislov, pozitiv)
  • prostějši „preprostejši” ali vyše prosty ali bolje prosty „preprostejši, preprostejši”
  • prostěje „preprosteje” ali vyše prosto ali bolje prosto „preprosteje, preprosteje”
  • najprostějši ali najprosty ali najvyše prosty ali najbolje prosty „najpreprostejši”
  • najprostěje ali najprosto ali najvyše prosto ali najbolje prosto „najenostavneje, najbolj preprosto”
  • menje prosty „manj preprosto”
  • menje prosto "manj preprosto"
  • najmenje prosty „najmanj preprosto”
  • najmenje prosto "najmanj enostavno"
  • neprosty „ni preprosto”
  • prěprosty „preveč preprosto, preveč preprosto, izjemno preprosto”
Pravne informacije
This article has been republikovano with the permission of its original author, Jan van Steenbergen.