Pridevniki
Prevoj
Pridevniki se ujemajo s samostalnikom, ki ga spreminjajo v spolu, padežu in številu. Sklanjatev je vedno pravilna. Vendar si je treba zapomniti tri stvari:
- Na pridevnike močno vplivata pravila o/e in y/i, kar pomeni, da se razlikuje med trdim in mehkim korenom: če se koren konča na
š
,ž
,č
alij
, potem vsak-o-
postane-e-
in vsak-y-
postane-i-
. - Tako kot pri samostalnikih ima tožilnik iste oblike kot rodilnik, kadar je ustrezni samostalnik moškega in živega spola, tako v ednini kot v množini.
- Razen pridevnikov, ki se nanašajo na moške, žive samostalnike, sta samostalnik in to žilnik množine enaka za vse spole.
Osnovni konci
Osnovne končnice (ki ne veljajo le za pridevnike, ampak tudi za svojilne zaimke, kazalne zaimke in podobno) so:
- Singular
- Plural
m.s. (animirani) | m.s. (neživi) | s.s. | ž.s. | |
---|---|---|---|---|
1. sklon | -y (-i) | -o (-e) | -a | |
4. sklon | -ogo (-ego) | -y (-i) | -u | |
2. sklon | -ogo (-ego) | -oj (-ej) | ||
3. sklon | -omu (-emu) | -oj (-ej) | ||
5. sklon | -ym (-im) | -oju (-eju) | ||
6. sklon | -om (-em) | -oj (-ej) |
m.s. (animirani) | m.s. (neživi) | s.s. | ž.s. | |
---|---|---|---|---|
1. sklon | -i | -e | ||
4. sklon | -yh (-ih) | |||
2. sklon | -yh (-ih) | |||
3. sklon | -ym (-im) | |||
5. sklon | -ymi (-imi) | |||
6. sklon | -yh (-ih) |
Trdi pridevniki
Primer sklanjatve trdih pridevnikov: dobry „dober”:
- Singular
- Plural
m.s. (animirani) | m.s. (neživi) | s.s. | ž.s. | |
---|---|---|---|---|
1. sklon | dobry | dobro | dobra | |
4. sklon | dobrogo | dobry | dobru | |
2. sklon | dobrogo | dobroj | ||
3. sklon | dobromu | dobroj | ||
5. sklon | dobrym | dobroju | ||
6. sklon | dobrom | dobroj |
m.s. (animirani) | m.s. (neživi) | s.s. | ž.s. | |
---|---|---|---|---|
1. sklon | dobri | dobre | ||
4. sklon | dobryh | |||
2. sklon | dobryh | |||
3. sklon | dobrym | |||
5. sklon | dobrymi | |||
6. sklon | dobryh |
Mehki pridevniki
Primer sklanjatve mehkih pridevnikov: svěži „svež”:
- Singular
- Plural
m.s. (animirani) | m.s. (neživi) | s.s. | ž.s. | |
---|---|---|---|---|
1. sklon | svěži | svěže | svěža | |
4. sklon | svěžego | svěži | svěžu | |
2. sklon | svěžego | svěžej | ||
3. sklon | svěžemu | svěžej | ||
5. sklon | svěžim | svěžeju | ||
6. sklon | svěžem | svěžej |
m.s. (animirani) | m.s. (neživi) | s.s. | ž.s. | |
---|---|---|---|---|
1. sklon | svěži | svěže | ||
4. sklon | svěžih | |||
2. sklon | sv ěžih | |||
3. sklon | svěžim | |||
5. sklon | svěžimi | |||
6. sklon | svěžih |
Kratka oblika
Majhno število pridevnikov obstaja v tako imenovani kratki obliki, ki je ostanek nedoločne sklanjatve pridevnikov v skupni slovanščini. Ta kratka oblika se od navadnih pridevnikov razlikuje le v moškem imenovalniku ednine, saj izpušča končnico -y
/-i
. Najpogostejša primera sta svojilna pridevnika -ov
in -in
, ki izražata lastništvo osebe moškega in ženskega rodu: Petrov dom „Petrova hiša”, materin stol „materina miza”. Vse ostale oblike so pravilne: Petrova kniga „Petrova knjiga”, na materinom stolu „na materini mizi”.
Ti svojilni pridevniki se uporabljajo le, kadar je posestnik ena sama beseda. V drugih primerih se uporablja rodilnik: bratova kniga „bratova knjiga”, toda: kniga mojego brata „bratova knjiga”; Puškinova poezija „Puškinova poezija”, ampak: poezija Aleksandra Puškina „Poezija Aleksandra Puškina”.
Kratko obliko lahko uporabimo tudi, kadar pridevnik tvori predikat stavka: Petr jest ščestliv „Peter je vesel”, dom jest velik „hiša je velika” itd. To sicer ni obvezno in v večini primerov ljudje bo preprosto napisal: Petr jest ščestlivy in dom jest veliky.
Prislovi
Prislove lahko izpeljemo iz pridevnikov z uporabo končnice -o
(-e
za mehkim soglasnikom). Z drugimi besedami, enaki so srednjemu rodu ednine: dobro „no”, svěže „sveže”.
Stopnje primerjave
Primerjalnike in presežnike lahko gradimo na dva načina: v preprosti (analitični) obliki in v bolj zapleteni (sintetični) obliki.
Analitična primerjava
Ta način tvorjenja primernika je najlažji za uporabo. Preprosto imejte osnovno obliko (pozitiv) pridevnika ali prislova, pred katero je vyše ali bolje „več”: vyše prosty „bolj preprosto = preprostejše”. To rešitev lahko uporabimo za vse pridevnike in prislove, najverjetneje pa jo srečamo pri zelo dolgih besedah, tujkah in deležnikih: vyše/bolje sintetičny „bolj sintetično“, vyše/bolje smrdeči „bolj smrdljivo“.
Sintetična primerjava
Osnovna primerjalna končnica za pridevnike -ějši
(-ejši
za mehkim soglasnikom), ki nadomešča končnico -y
/-i
: bogaty → bogatějši, slaby → slabějši, blagy → blažejši, svěži → svěžejši.
Te končnice lahko preprosto spremenite v prislove tako, da element -ši
zamenjate z -e
(date končnico -ěje
/-eje
namesto prislovne končnice -o
/-e
): novo → nověje, čisto → čistěje, tiho → tišeje, svěže → svěžeje.
Izjema so pridevniki na -ky
, -eky
, -oky
, , ki imajo namesto -ši
: kratky → kratši, tenky → tenši, daleky → dalši, vysoky → vysši.
Primernike teh pridevnikov je mogoče prisloviti tako, da se korenu doda končnica -je
, kar povzroči jotacijo predhodnih soglasnikov: daleko → dalje, široko → širje, vysoky → vyše, blizko → bliže, rědko → rědže.
Nepravilne primerjave
Sedem pridevnikov ima nepravilni primernik:
- dobry „dobro” → lěpši (prislov. lěpje) ali lučši (prislov. lučše) „boljše”
- zly „slabo” → gorši (prislov. gorje) „slabše”
- veliky „velik, velik” → večši (prislov. veče) ali bolši (prislov. bolje) „večji, večji”
- maly „malo, majhno” → menši (prislov. menje) „manjše, manj”
- blagy „prijetno, veselo” → unši (prislov. unje) „bolj prijetno/veselo”
- legky „lahek, lahek” → legši (prislov. legše) „lažji, lažji”
- mekky „mehko” → mekši (prislov. mekše) „mehkejše”
Ni nemogoče uporabiti pravilne oblike teh pridevnikov (kot dobrějši ali zlějši), vendar bo povprečnemu Slovanu to videti otročje ali umetno.
Superlativ
Presežnik nastane tako, da primerjalniku dodamo predpono naj-
: najnovějši (pridev.), najnověje (prislov.). To deluje tudi za analitično primerjavo: najvyše sintetičny ali najbolje sintetičny.
Kot sredstvo za poenostavitev lahko to končnico dodamo tudi pozitivu (tako nastanejo presežniki v bolgarščini in makedonščini): najnovy (pridev.), najnovo (prislov.).
Dodatni obrazci
Prislova menje in najmenje se lahko uporabita za izražanje nasprotnega pomena vyše/bolje in najvyše/najbolje, , ki pomenita »manj« oziroma »najmanj«.
Predpono prě-
, ki je pripeta pozitivu, se lahko uporablja tudi kot nekakšen superlativ, ki izraža skrajno ali pretirano stopnjo (»zelo«, »tudi«).
Predpona ne-
ustvari negativno: neprijetny „ni prijetno, neprijetno“.
Primer
- prosty „preprost” (pridevnik, pozitiven)
- prosto „preprosto” (prislov, pozitiv)
- prostějši „preprostejši” ali vyše prosty ali bolje prosty „preprostejši, preprostejši”
- prostěje „preprosteje” ali vyše prosto ali bolje prosto „preprosteje, preprosteje”
- najprostějši ali najprosty ali najvyše prosty ali najbolje prosty „najpreprostejši”
- najprostěje ali najprosto ali najvyše prosto ali najbolje prosto „najenostavneje, najbolj preprosto”
- menje prosty „manj preprosto”
- menje prosto "manj preprosto"
- najmenje prosty „najmanj preprosto”
- najmenje prosto "najmanj enostavno"
- neprosty „ni preprosto”
- prěprosty „preveč preprosto, preveč preprosto, izjemno preprosto”