Pravopis

Samodejno prevajanje

Ta članek je bil samodejno preveden in lahko vsebuje morebitne napake. Zagotavljanje prevodov v več kot deset jezikov je zahtevna naloga in veselimo se vaše pomoči. Pišite nam na Discord, ​​če nam želite pomagati izboljšati kakovost naših prevodov. Lahko pa predlagate popravke neposredno prek GitHub.

Standardna abeceda

Vprašanje, kako naj se medslovansko piše, je bilo vedno predmet razprav. Idealno bi bilo, če bi ga vsak Slovan lahko pisal na svoji tipkovnici, vendar bi to izključilo možnost enotnega standardnega pravopisa. Različni nacionalni pravopisi so preprosto preveč različni, da bi našli rešitev, ki bi bila ugodna za vse. Če bi katera koli od njih postala "uradna" ali "standardna", bi bilo nepravično, saj bi vse druge možnosti samodejno postale "neuradne", "nestandardne" in zato "nepravilne". Po drugi strani pa ima položaj s preveč različnimi pisnimi standardi to pomanjkljivost, da je zmeden in potencialno odvrača ljudi, ki upajo, da se bodo naučili medslovanskega jezika.

Ker meja med latinico in cirilico poteka naravnost po sredini slovanskega ozemlja, ima medslovanska standardna pisava za obe. Nobeden od njiju ne temelji na nobenem posebnem nacionalnem pravopisu. Namesto tega so bili zasnovani kot kompromis, ki naj bi bili intuitivno razumljivi in omogočali enostavno prečrkovanje med njimi. Uporabnike močno spodbujamo k uporabi teh standardnih abeced, a tistim, ki imajo težave s pisanjem določenih znakov, ponujamo tudi nekaj alternativnih rešitev.

Medslovanska latinica uporablja 27 črk: 23 črk osnovne latinice (vse razen q, w in x) ter štiri soglasnike s karonom (š, ž, č in ě) ter tri digrafi (dž, lj, nj):

A B C Č D DŽ E Ě F G H I J K L LJ M N NJ O P R S Š T U V Y Z Ž

Medslovanska cirilica ima 29 črk: vse znake, ki so skupni različnim pravopisom cirilice, z dodatkom є, ы, ј, љ, њ, in enim digrafom (дж):

А Б В Г Д ДЖ Е Є Ж З И Ы Ј К Л Љ М Н Њ О П Р С Т У Ф Х Ц Ч Ш

Oba pravopisa sta enakovredna, v objavljenih besedilih pa velja priporočilo, da se zagotovita različici tako v latinici kot v cirilici, da bosta razumljivi na obeh straneh meje.

Medslovanske razporeditve tipkovnic lahko prenesete tukaj.

Predstavitev problematičnih znakov

Kot je omenjeno zgoraj, tako latinica kot cirilica vsebujeta znake, ki jih ni mogoče napisati na vsaki slovanski tipkovnici. Tisti, ki ne znajo napisati znaka na lastno tipkovnico, imajo na voljo več možnosti. Tukaj je nekaj priporočil:

Latinica Č Š Ž

Te črke so v slovanščini zelo pomembne. Izpuščanje karona (kot to pogosto počnejo naravni govorci v jeziku SMS) negativno vpliva na razumljivost medslovanščine, saj sta c s z povsem različna fonema.

Ker Poljaki nimajo črk na tipkovnici, je predlagana alternativa zanje cz sz ż. Tisti, ki na tipkovnici nimajo ż, lahko namesto tega uporabijo cz sz zs. Alternativna rešitev je cx sx zx, katere prednost je, da je dosledna in nedvoumna, pomanjkljivost pa je, da je nenaravna (in v očeh mnogih ljudi grda). Drugim možnostm se je bolje izogniti. Na primer, angleški ch sh zh ima to pomanjkljivost, da bi Zahodni Slovani ch prebrali kot h x, , medtem ko rešitve, ki vključujejo znake, ki niso črke (kot je c^, c*, c'), naredijo, da je videti kot računalniška koda. Končno ne uporabljajte znakov, kot sta q ali w (tako imenovano kodiranje Volapük), kot nadomestkov, saj bi to samo povzročilo zmedo.

latinica Ě in cirilica Є

Pomen ě (tako imenovani yat) je v njegovi izgovorjavi. Medtem ko v večini jezikov e ne omehča predhodnega soglasnika, ga ě omehča v vseh jezikih razen v slovenščini, srbščini in makedonščini, kar znaša pri 96 % govorcev. Zato je logično, da je to precejšnje razlikovanje tudi v medslovanščini. V latinični abecedi je tradicionalna predstavitev tega fonema ě, kar je tudi dober kompromis med na primer srbskim e in hrvaškim ije/je. Pomanjkljivost ě je, da ga imata samo češčina in lužiška srbščina v svoji abecedi.

Cirilični nasprotnik ě je črka є, izposojena iz ukrajinščine, kjer je njena izgovorjava podobna. Izbrali so ga zaradi vizualne podobnosti z е in tudi zaradi pomanjkanja druge dobre alternative v cirilici. Teoretično je arhaična črka ѣ (tradicionalni yat) zgodovinsko pravilnejša, a ker se dandanes ne uporablja v nobenem živem slovanskem jeziku (leta 1945 sta jo zadnji ukinili bolgarščina in rusinščina), jo malokdo prepozna , bi uporaba v medslovanskih besedilih resno ovirala razumljivost.

Za tiste, ki ne znajo pisati ě / є in tiste, ki ne vedo, kdaj bi to napisali, je najboljša alternativa latinica e / cirilica е. To je legitimna poenostavitev, ki postavlja ě v položaj, podoben črki ё v ruščini, z drugimi besedami: diakritika predstavlja drugačno izgovorjavo, vendar lahko ostane nezapisana.

latinica Y in cirilica Ы

Pismo y / ы je v pomoč predvsem Rusom, Belorusom in Poljakom. V južnoslovanski, ukrajinski ter govorjeni češčini in slovaščini se je združil z i. Tistim, ki ne vedo, kdaj naj ločijo, pa tudi tistim, ki ciljajo na pretežno južnoslovansko občinstvo, svetujemo uporabo i / и v vseh primerih.

cirilica Ј

Interslovan uporablja črko ј iz srbske in makedonske cirilice kot ekvivalent latinici j, ker je й (rusko, ukrajinsko, belorusko in bolgarsko) preveč omejevalno glede okoliških samoglasnikov in soglasnikov. Za tiste, ki imajo težave pri pisanju ј, je logični nadomestek й, ko pa mu sledi samoglasnik, bo namesto tega v večini primerov uporabljen jotirani samoglasnik:

• йа in йу lahko zapišemo я oziroma ю; to je vsekakor najbolj naravna rešitev, vendar je treba spomniti, da vsi Srbi in Makedonci ne poznajo teh znakov, tudi zato, ker njihove oblike niso posebej sugestivne;
• йо ni nikoli problem; Vendar se je treba izogibati ruščini ё, ker se uporablja v različnih situacijah in morda ne bo jasna tistim, ki ne znajo rusko;
• йе je bolj problematičen; najboljša rešitev je verjetno е za samoglasnikom, ье za soglasnikom in йе na začetku besede;
• йи se lahko zapiše kot ьи za soglasnikom in и v drugih položajih, saj tako ali tako ni temeljne razlike z začetnico zloga и.

cirilica Љ in Њ

Cirilični dvojnici lj in nj sta љ in њ, prav tako vzeti iz srbske in makedonske cirilice. Tisti, ki teh črk nimate na tipkovnici, lahko namesto njih vedno napišete ль in нь.

Etimološka abeceda

Poleg standardne latinice medslovanska abeceda vsebuje tudi številne neobvezne črke, ki se nanašajo posebej na praslovanske/starocerkvenoslovanske foneme, ki so se v večini sodobnih jezikov razšli ali izginili:

Ę Ų Å Ė Ȯ   Ć Đ   Ĺ Ń Ŕ T́ D́ Ś Ź

• Samoglasnika ę in ų se ujemata z nosnima samoglasnikoma ѧ in ѫ v stari cerkveni slovanščini (mali jus oziroma veliki jus, običajno prečrkovana kot ę in ǫ).
• Samoglasnik å se pojavi v kombinacijah rå in lå, ki jima sledi soglasnik, kjer imata poljščina ro/ró in ło/łó, vzhodnoslovanska pa (o )ro in (o)lo.
• Samoglasnika ė in ȯ predstavljata močne besede: ь (ĭ) in ъ (ŭ).
• Soglasnika ć in đ se nanašata na praslovanska tj in dj, ki sta v stari cerkveni slovanščini postala щ (št) in жд (žd).
• Mehki soglasniki ĺ ń ŕ t́ d́ ś ź se nanašajo na soglasnike, ki jim sledi šibki ь.

Zgoraj omenjene črke so le neobvezne razširitve standardne latinice. Zato jih nikoli ni treba predstavljati na drug način kot preprosto izpustiti diakritiko; edini izjemi sta ć in đ, ki ju je treba v standardnem pravopisu nadomestiti z č in dž.

Črki ĺ in ń se pojavita samo pred soglasnikom. Fonetično sta enaka lj in nj, razlika je le v tem, da običajno nista zapisana v medslovanščini.

Upoštevajte, da medslovanska etimološka abeceda ne vključuje dolžinskih ali tonskih oznak, niti ne vključuje posebnih črk za izposojenke iz neslovanskih jezikov (kot sta stara cerkvena slovanščina ѳ in ѵ, ki se uporabljata samo za grške besede, ali @@ 158 za nemške ali francoske besede).

Utemeljitev

Osnovna medslovanska latinica in cirilica sta sestavljeni iz črk, katerih izgovorjava je podobna v vseh slovanskih jezikih. Vendar sta praslovanščina in stara cerkvena slovanščina imela tudi številne foneme, ki so se razvijali v različne smeri. V večini sodobnih jezikov so bile te glasovne spremembe izjemno predvidljive. Z dodelitvijo posebnega znaka tem fonemom lahko vsakega od njih povežemo z določenim fonemom v katerem koli od sodobnih slovanskih jezikov in tako pokrijemo glavne fonološke razlike med slednjimi. Z drugimi besedami, ta razširjena abeceda lahko služi kot most med starocerkveno slovanščino in sodobnimi slovanskimi jeziki, pa tudi kot vmesni pravopis med starocerkveno slovanščino in medslovanščino.

V nasprotju z abecedami, kot sta mednarodna fonetična abeceda in slavistična abeceda, ta pravopis ni namenjen podajanju informacij o izgovorjavi posameznih jezikov, temveč prikazu razmerja med njimi. Lahko ga primerjamo z ortografijo angleščine: čeprav obstajajo velike razlike v izgovorjavi med britansko angleščino, škotsko angleščino in ameriško angleščino, so vse napisane na praktično enak način, z uporabo črkovalnih konvencij, ki predstavljajo govorjeni jezik 14. stoletja. Če bi Slovani uporabljali podobno abecedo namesto svojih nacionalnih pravopisov, ki temeljijo na izgovoru, bi lahko besedo za pet v vseh slovanskih jezikih zapisali kot pęt́, namesto пять, pięć, piãc, pjeć, pět, päť, pet itd.

Ta na etimologiji temelječa abeceda (prej znana kot Naučny Medžuslovjansky »znanstvena medslovanska«) služi tudi kot izvorna koda za medslovansko. Oblikovana je bila tako, da se od standardne medslovanske loči le po dodatnih diakritikah, tako da jih bralec, ki teh diakritik ne pozna, preprosto prezre. Uporaba tega pravopisa v medslovanščini lahko služi za naslednje namene:

• posredovanje etimoloških informacij,
• podpiranje učnega procesa z omogočanjem lažjega povezovanja medslovanskih besed z njihovimi ustreznicami v drugih slovanskih jezikih,
• podajanje natančnejših informacij o idealni (najbolj osrednji) izgovorjavi,
• omogočanje uporabnikom, da prilagodijo („aromatizirajo”) pisno in govorjeno medslovansko za govorce določenih jezikov (glej aromatizacija),
• omogočanje prepisa besedila iz katerega koli slovanskega jezika v medslovanski pravopis.

Uporaba

Besedilo z veliko diakritiki se lahko zdi zastrašujoče prišlekom, katerih prvi stik z medslovanščino verjetno ni ta razlaga. Za ljudi, ki se učijo jezika, je zmedeno, ko različni udeleženci v pogovoru uporabljajo različne pravopise. Lahko bi napačno verjeli, da so ti diakritični znaki obvezni ali da je medslovanski jezik, napisan s temi razširitvami, boljši od medslovanskega, napisanega brez njih. Končno so lahko črke, kot sta ę in ų, v pomoč Poljakom in morda Vzhodnim Slovanom, zlasti Južnim Slovanom pa uporaba tega pravopisa sploh ne pomaga: zanje le po nepotrebnem zaplete stvari. Zato vas prosimo, da tega pravopisa ne uporabljate v vsakdanjih pogovorih, razen če ga uporabljate s posebnim namenom. V tem primeru pojasnite, zakaj jih uporabljate in da so ti diakritični znaki zgolj neobvezni dodatki.

Tistim, ki tako ali tako uporabljajo te razširjene znake, nikakor ni treba uporabiti celotnega nabora: uporabniki lahko iz njega izberejo, kar jim je všeč, in izpustijo, kar jim ni všeč. Obstajata samo dve omejitvi. Najprej, ko se odločite za uporabo določenega znaka iz razširjenega nabora, ga uporabljajte dosledno. Drugič, nekatere črke so v parih (ę/ų, ė/ȯ, t́/d́, ś/ź) in ne bi bilo smiselno uporabljati eno postavko iz para, medtem ko drugo izpustite.

Ker so te razširitve neobvezne, alternativne predstavitve niso nujno potrebne. Ker pa se črki t́ in d́ ne pojavljata v nobenem jeziku (tudi v Unicode ju je mogoče zapisati le s pomočjo kombiniranega diakritika), ju je mogoče zapisati tudi s hačkom: ť in ď; upoštevajte, da je v večini pisav haček prikazan kot apostrof. Podobno lahko ĺ zapišemo kot ľ. Končno je namesto ė in ȯ mogoče napisati tudi è in ò.

cirilica

V latinici so dodatne etimološke informacije posredovane samo z diakritičnimi znaki. Tako pasivna razumljivost ni ovirana, bralec, ki jih ne pozna, pa lahko besedilo vseeno razume. Podoben pristop za cirilico (uporaba znakov, kot je ӑ, ԙ, ө, ұ, ӣ, ҷ, ӝ, itd.) ne bi samo naredil, da bi bilo besedilo videti zelo umetno, ampak bi bil tudi malo koristen, saj bi bile spremembe daleč od tega, da bi bile samoumevne. Razširjena cirilica, ki uporablja zgodovinske (ѣ, ѩ, ѫ) in regionalne (ћ, ђ) znake, bi bila zelo težko razumljiva ljudem, ki starocerkvenoslovanskega pravopisa niso seznanjeni, in bi bila zato v nasprotju z namenom medslovanščine. Zato medslovanska etimološka abeceda nima ustreznice v cirilici.

Pregled

Naslednja tabela prikazuje ujemanja med zgoraj omenjenimi črkami (predlagana alternativna črkovanja so prikazana v sivi barvi med oklepaji). Transliterator omogoča prečrkovanje med latinico in cirilico.

Latin

Standard	Etymological	Pronunciation
A a	A a	ɑ ~ a
	Å å	ɒ
B b	B b	b
C c	C c	t͡s
Č č	Ć ć	t͡ɕ
	Č č	t͡ʃ ~ t͡ʂ
D d	D d	d
	D́ d́	dʲ ~ ɟ
Dž dž	Đ đ	d͡ʑ
	Dž dž	d͡ʒ ~ d͡ʐ
E e	E e	ɛ ~ e
	Ė ė	ɛ ~ ǝ
	Ę ę	ʲæ
Ě ě	Ě ě	ʲɛ
F f	F f	f
G g	G g	g ~ ɦ
H h	H h	x
I i	I i	i ~ ɪ
J j	Ј ј	j
K k	K k	k
L l	L l	l ~ ɫ
	Ĺ ĺ	ʎ ~ l
Lj lj	Lj lj	ʎ ~ l
M m	M m	m
N n	N n	n
	Ń ń	n ~ ɲ
Nj nj	Nj nj	nʲ ~ ɲ
O o	O o	ɔ ~ o
	Ȯ ȯ	ə ~ ʌ
P p	P p	p
R r	R r	r
	Ŕ ŕ	rʲ ~ r̝
S s	S s	s
	Ś ś	ɛ ~ ǝ
Š š	Š š	ʃ ~ ʂ
T t	T t	t
	T́ t́	tʲ ~ c
U u	U u	u
	Ų ų	o ~ ʊ
V v	V v	v ~ ʋ
Y y	Y y	i ~ ɨ
Z z	Z z	ɛ ~ z
	Ź ź	zʲ ~ ʑ
Ž ž	Ž ž	ʒ ~ ʐ

Cyrillic

Standard	Etymological	Pronunciation
А а	A a	ɑ ~ a
	Å å	ɒ
Б б	B b	b
Ц ц	C c	t͡s
Ч ч	Ć ć	t͡ɕ
	Č č	t͡ʃ ~ t͡ʂ
Д д	D d	d
	D́ d́	dʲ ~ ɟ
Дж дж	Đ đ	d͡ʑ
	Dž dž	d͡ʒ ~ d͡ʐ
Е е	E e	ɛ ~ e
	Ė ė	ɛ ~ ǝ
	Ę ę	ʲæ
Є є	Ě ě	ʲɛ
Ф ф	F f	f
Г г	G g	g ~ ɦ
Х х	H h	x
И и	I i	i ~ ɪ
Ј ј	Ј ј	j
К к	K k	k
Л л	L l	l ~ ɫ
	Ĺ ĺ	ʎ ~ l
Љ љ	Lj lj	ʎ ~ l
М м	M m	m
Н н	N n	n
	Ń ń	n ~ ɲ
Њ њ	Nj nj	nʲ ~ ɲ
О о	O o	ɔ ~ o
	Ȯ ȯ	ə ~ ʌ
П п	P p	p
Р р	R r	r
	Ŕ ŕ	rʲ ~ r̝
С с	S s	s
	Ś ś	ɛ ~ ǝ
Ш ш	Š š	ʃ ~ ʂ
Т т	T t	t
	T́ t́	tʲ ~ c
У у	U u	u
	Ų ų	o ~ ʊ
В в	V v	v ~ ʋ
Ы ы	Y y	i ~ ɨ
З з	Z z	ɛ ~ z
	Ź ź	zʲ ~ ʑ
Ж ж	Ž ž	ʒ ~ ʐ

Smernice

Če povzamemo, obstaja več možnosti za zapis iste besede. Splošno vodilo je: bolj ko je razumljivo, bolje je. Vendar morate upoštevati nekaj stvari:

• Da bi se izognili zmedi med novinci, poskušajte čim bolj upoštevati standardni latinični in/ali cirilski pravopis. Medslovanske razporeditve tipkovnic lahko prenesete tukaj.
• Iz istega razloga v običajnih pogovorih ne uporabljajte etimološke abecede (prej znane kot Naučny Medžuslovjansky). Kadarkoli ga vseeno uporabljate, izrecno navedite, zakaj ga uporabljate.
• Izogibajte se uporabi črk v cirilici, ki se ne uporabljajo več (kot je ѣ, ѩ, ѫ, ѱ) in tudi ne poskušajte cirilizirati etimološke abecede na kakršenkoli drug način, saj bi oboje resno oviralo razumljivost.
• Če imate težave pri pisanju določenih znakov, uporabite eno od predlaganih alternativ.
• Bodite dosledni pri svojih odločitvah. Če se na primer odločite uporabiti sz za predstavitev š, naj bo tako v celotnem besedilu ali pogovoru, sicer boste ustvarili samo zmedo. Iz istega razloga, če uporabljate sz, ne uporabljajte č ali cx hkrati.
• Ne uporabljajte znakov, ki niso črke (^, ' itd.), kot sredstva za zamenjavo diakritičnih znakov. Vašega besedila ne bodo naredili bolj berljivega in večini ljudi se zdijo grdi.
• Nikoli ne mešajte latinice s cirilico.
• Ko nagovarjate pripadnike določenega slovanskega naroda (na primer, ko ste na potovanju), lahko razmislite o tem, da okusite svojo medslovanščino. Vendar pa aromatiziranja ne uporabljajte v večslovanskih okoljih.

Pravne informacije

This article has been republikovano with the permission of its original author, Jan van Steenbergen.