Slovnica
Medslovanščina je za Slovane naraven in zelo široko razumljiv jezik. V celoti temelji na oblikah, ki so skupne slovanskim jezikom, kadar skupnih oblik ni, pa na večinskih rešitvah. Ima slovnični spol, šest primerov in izbirni vokativ, besedni vidik in polno spregatev – stvari, ki jih pozna skoraj vsak Slovan. Poleg tega vsebuje tudi nekaj gradiva, ki ga v večini slovanskih jezikov ni, vendar je njegovo poznavanje lahko v veliko pomoč pri razumevanju jezikov, ki ga uporabljajo.
V primerjavi z naravnimi slovanskimi jeziki je ta slovnični model še dokaj preprost in pravilen. Izjeme so redke in večina nepravilnosti se odpravi s sredstvi, ki jih dajejo slovanski jeziki sami, brez vnašanja izumetničenosti.
Ta slovnični model je namenjen predvsem sporazumevanju med Slovani različnih narodnosti, seveda pa ga lahko uporabljajo tudi Neslovani, ki se želijo sporazumevati na resnejši ravni. Primeren je za stike in objave, pa tudi kot sredstvo za vpogled v naravo slovanstva.
📄️ Samostalniki
Genders, numbers, cases, declensions and more
📄️ Pridevniki
Prevoj
📄️ Zaimki
Osebni in povratni zaimki \
📄️ Številke
Kardinalna števila \
📄️ Glagoli
Dovršni in nedovršni vidik \
📄️ Predlogi
Vezniki \
📄️ Vezniki
Večina predlogov v slovanščini ureja rodilnik. To še posebej velja za vse predloge, ki so bili izpeljani iz samostalnikov, pridevnikov ali prislovov. Pri predlogih, ki se nanašajo na kraj in čas, lahko kot smernico vzamemo naslednje, čeprav obstajajo izjeme:
📄️ Sintaksa
Besedni vrstni red je načeloma prost, vendar je prednostni (in slogovno najbolj nevtralen) besedni vrstni red osebek – glagol – predmet (SVO). Ni obvezno, vendar upoštevajte, da postavitev predmeta pred subjekt ne bo pomagala razjasniti pomena. To ne velja za stavke, kjer je osebni zaimek ali zaimekisv[kto] svoje tožilniške oblike, zato je pomen vedno jasen.