Številke
Kardinalna števila
O uvedbi kardinalnih števil je malo reči, zato pojdimo k oblikam:
Številke 0-10 so:
0. nula, 1. jedin (jedna, jedno), 2. dva (dvě), 3. tri, 4. četyri, 5. pet, 6. šest, 7. sedm, 8. osm, 9. devet, 10. deset.
-najstniki (11-19) se oblikujejo tako, da se številkam 1-9 doda -nadset (izgovarja se -nacet):
11. jedinnadset, 12. dvanadset, 13. trinadset, 14. četyrinadset, 15. petnadset, 16. šestnadset, 17. sedmnadset, 18. osmnadset, 19. @@ 27.
„-veze” (20–90) nastanejo tako, da se številkam 2–9 doda -deset:
20. dvadeset, 30. trideset, 40. četyrideset, 50. petdeset, 60. šestdeset, 70. sedmdeset, 80. osmdeset, 90. devetdeset.
Stotice (100–900) nastanejo tako, da se številkam 2–9 doda -sto:
100. sto, 200. dvasto, 300. tristo, 400. četyristo, 500. petsto, 600. šeststo, 700. sedmsto, 800. osmsto, 900. @@ 46
Druga možnost je, da se stotice tvorijo tudi s sklanjanjem besede sto, kar ima za posledico naslednji niz:
100. sto, 200. dvěstě, 300. trista, 400. četyrista, 500. petsot, 600. šestsot, 700. sedmsot, 800. osmsot, 900. @@ 56.
Besede za »tisoč«, »milijon« in »milijard« so: tyseč (1000), milion (106) in miliard (109). Tako kot v primeru stotic se lahko te besede sklanjajo kot samostalniki ali pa tudi ne. Čeprav v slovanskih jezikih to ni običajno, se lahko v primerih, kot je pet-tyseć „5000” zaradi jasnosti doda vezaj.
Kombinacije le-teh so vedno sestavljene od visokega proti nizkemu: tisočice – stotine – desetice – enice. Med desetice in enice se lahko vstavi beseda i „in”. Na primer: tri-tyseč četyristo petdeset (i) šest „3,456”.
Ker je glavni namen medslovanščine, da jo slovanski govorci kar najbolje razumejo, si zasluži priporočilo, da namesto številskih besed pišemo številke.
Za povprečnega zahodnjaka bi bilo najbolj smiselno, če bi besedi jedin sledil samostalnik v ednini, vsem preostalim števnikom pa samostalnik v množini: jedin dom, dva domy, pet domy, dvadeset domy, milion domy. Vendar pa v slovanskih jezikih stvari delujejo drugače. Vsem številkam, višjim od 4, sledi rodilnik množine: pet domov (slov. »pet hiš«). V primeru številk 2-4 večina jezikov v večini primerov uporablja nominativ množine, vendar nekateri jeziki, predvsem srbohrvaščina in ruščina, raje uporabljajo rodilnik ednine. Zaradi jasnosti pa je priporočljivo uporabljati imenovalnik ednine za 1, imenovalnik množine za 2-4 in rodilnik množine za 5 in več: jedin dom, dva domy, četyri domy, pet domov.
Sklanjanje kardinalnih števil
Najlažja rešitev za sklanjanje kardinalnih števil je, da jih sploh ne sklanjamo. Dom s tremi etažami »Hiša v treh nadstropjih« je povsem razumljiva, čeprav se morda domačim govorcem sliši nekoliko čudno. Vendar pa je boljši učinek mogoče doseči z uporabo naslednjih vzorcev sklanjatve:
1
Razen v imenovalniku ednine moškega spola se beseda jedin „en” sklanja kot pridevnik *@jedny: m. jedin, jednogo, f. jedna, jednoj, št. jedno itd. V nekaterih primerih se lahko uporablja tudi v množini: Jedni ljudi prědpočitajut lěto, drugi zimu „Nekateri imajo raje poletje, drugi zimo”. To velja tudi za pluralia tantum: jedne dveri »ena vrata«.
2-4
Te številke so zavrnjene na nekoliko neobičajen način, ker njihovi vzorci kažejo ostanke starodavne dvojine. Samo dva „dva” ima spolno razlikovanje, čeprav samo v nominativu/akuzativu.
| 2 | 3 | 4 | ||
|---|---|---|---|---|
| masculine | feminine | |||
| 1. sklon | dva | dvě | tri | četyri |
| 4. sklon | ||||
| 2. sklon | dvoh | trěh | četyrěh | |
| 3. sklon | dvom | trěm | četyrěm | |
| 5. sklon | dvoma | trěmi | četyrěmi | |
| 6. sklon | dvoh | trěh | četyrěh | |
Srednji rod "2" je dva v ruskem, beloruskem, ukrajinskem, poljskem, kašubskem in srbohrvaškem jeziku, dvě v stari cerkveni slovanščini, češčini, slovaščini, zgornji in spodnji lužiški srbščini, slovenščini, makedonščini, bolgarščini in rusinščini. V medslovanščini sta obe možnosti enako veljavni.
Prav tako zavrnjeni kot dva sta besedi oba in obydva »obe«, »oboje«.
5-99
Števila pet in več se sklanjajo kot samostalniki vzorca kost. Osebek vedno ostane v rodilniku množine. Primeri:
| 5 | 12 | 30 | |
|---|---|---|---|
| 1. sklon | pet | dvanadset | trideset |
| 4. sklon | |||
| 2. sklon | peti | dvanadseti | trideseti |
| 3. sklon | peti | dvanadseti | trideseti |
| 5. sklon | petju | dvanadsetju | tridesetju |
| 6. sklon | peti | dvanadseti | trideseti |
0, 100, 1000, 106, 109
Preostala števila se sklanjajo tudi kot samostalniki: nula „nič” kot samostalnik ženskega rodu (kot žena), sto „sto” kot samostalnik srednjega rodu (kot slovo), tyseč „tisoč” kot samostalnik moškega ali ženskega spola (gen. tyseča ali tyseči), milion „milijon” in miliard „milijarda” (ali „milijarda”) kot samostalnika moškega spola.
Nedoločena števila
Poleg zgoraj navedenih kvantitativnih števil obstaja tudi kategorija tako imenovanih nedoločenih kardinalnih števil, ki jih sestavljajo besede, kot so mnogo „veliko, veliko”, malo „malo, malo”, velje „veliko” , veče „več”, menje „manj”, koliko „koliko”, několiko „nekaj, nekaj”, toliko „to/toliko”, para „nekaj” .
Vrstne številke
Vrstne številke, grobo rečeno, se nanašajo na mesto predmeta v vrsti. Slovnično so te besede pridevniki in se tako kot navadni pridevniki ujemajo s samostalnikom, ki ga spreminjajo v rodu, padežu in številu. Vsi vrstni števniki se sklanjajo kot pridevniki s trdim deblom (kot dobry), razen trětji, ki sledi mehkemu sklanjanju (kot svěži).
Zaporedne številke 1-4 so: prvy „prvi”, drugy ali vtory „drugi”, trětji „tretji” in četvrty „četrti”.
Preostale ordinale, do 99, tvorimo tako, da glavnim številkam dodamo končnico -y:
pety „5.”, šesty „6.”, sedmy „7.”, osmy „8.”, devety „9.”, desety „10.”; jedinnadsety „11.”, dvadesety „20.” itd.
Beseda za "100th" je sotny ali stoty, beseda za "1000th" je tysečny.
Ko višje število tvori niz, se le zadnji člen spremeni tako, da ustvari zaporedno število: v tyseč devetsot osmdeset četrtem godu „v letu 1984”.
Ulomki
Večina slovanskih jezikov uporablja za ulomke redne številke: dvě trětje „dve tretjini, 2/3”. Vendar bi zaradi jasnosti zaslužili priporočilo, da namesto tega uporabite naslednje, splošno razumljive oblike:
Beseda za "polovico" je pol (polovina, polovica). Lahko se uporablja tudi kot predpona: pol-mrtvy „napol mrtev”.
Vse druge oblike so zgrajene z zamenjavo konca -y zaporednih številk z -ina: tretjina „1/3”, četvrtina „1/4”, petina „1/5”, šestina „1/6”, sedmina „1/7”, osmina „1/8”, devetina „1/9”, desetina „1/10”. To deluje tudi za višje številke: šestnadsetina „1/16”, sotina ali stotina „1/100”.
Sklanjajo se kot samostalniki ženskega spola. Tako je »7/38« predstavljeno kot sedm trideseti-osmin (vezaj je namenjen povečanju jasnosti).
Zbirne številke
Kardinalna in redna števila so daleč najpomembnejša. Vendar pa imajo slovanski jeziki tudi druge kategorije. Večina se jih dandanes redko uporablja ali pa le v posebnih okoliščinah, vendar jih je vseeno treba omeniti zaradi popolnosti.
Zbirne številke se nanašajo na člane zaprte skupine in se lahko prevedejo kot "skupina", "nekateri". Obrazci so:
dvoje „dvoje, par”, troje „troje, skupina treh”, četvero, petero, šestero, sedmero, osmero, devetero, desetero. Ta skupina vključuje tudi oboje „oboje“.
Uporablja se lahko namesto kardinalne številke v naslednjih primerih:
- ko je skupina sestavljena iz moških in žensk: dva studenti „dva študenta (m.)”, dvě studentky „dva študenta (m.)”, dvoje studentov „dva študenta (m. + ž.)”
- z besedami, ki niso spolno nevtralne, kot sta
ljudiinděti: osmero ljudij „osem ljudi”,četvero dětij„štirje otroci” - z besedami srednjega rodu, ki označujejo mlade živali (sg.
-e, mn.-eta):troje telet„tri teleta” - za predmete, ki so seveda v parih, na primer: dvoje rųkavic „dve rokavici”
- z besedami, ki obstajajo samo v množini (pluralia tantum): dvoje dverij „dvoje vrat”.
Kot je razvidno iz teh primerov, je samostalnik za zbirnim števnikom vedno v rodilniku množine, in če je ta samostalnik osebek v stavku, je ustrezni glagol v 3. osebi ednine (srednjega rodu).
Zbirna števila se lahko uporabljajo tudi brez samostalnika v primerih, kot so: my oboje „midva (m. + ž.)”, zabava v troje „zabava za tri”.
Množilna števila
Izhodišča zbirnih števnikov se lahko uporabljajo tudi kot osnova za množilne (ali zbirne) pridevnike: dvojny „dvojni, dvokratni”, trojny „trojni, trojni, trikratni”, četverny „četverni, štirikratni”. Manj pogosta, a ne nemogoča, so višja števila: peterny „petkratnik”, šesterny „šesterček” itd. V isto družino spada tudi jediny „samo, samec”.
S predpono po- se lahko ti pridevniki spremenijo tudi v glagole: podvojiti „podvojiti”, potrojiti „potrojiti”, početveriti „pomnožiti s štiri”. Nasprotno lahko dosežemo s predpono raz-: razdvojiti „razcepiti na dvoje”, raztrojiti „ločiti na tri dele”.
Druga vrsta množilnih števnikov so prislovi, ki nastanejo tako, da glavnemu številu dodamo pripono -kratno: jednokratno „enkrat, enkrat”, dvakratno „dvakrat, dvakrat”, trikratno „trikrat, trikrat” , itd. To pripono lahko uporabite tudi za nedoločena števila: mnogokratno „večkrat”, několikokratno „nekajkrat”.
Diferencialna števila
Druga skupina pridevnikov s številčno osnovo so diferencialna (kakovostna, vrstna) števila. Nanašajo se na kvalitativno razlikovanje predmetov in jih lahko prevedemo kot "različne vrste". Stara oblika (spet temelji na zbirnih številih) je dvoj, troj (sklonjena kot svojilni zaimek moj).
Vendar pa je pogostejši in manj zmeden konec -aky: dvojaky, trojaky, četveraky, peteraky, itd.: dvojake knigy „dve vrsti knjig“. To deluje tudi za nedoločena števila: kolikoraky „koliko vrst”.
Ko se adverbializira, pomen postane nekaj takega kot "na X načine": trojako "na tri načine".
Substantivirana števila
Včasih se številke uporabljajo kot vsebine, na primer, ko se nanašamo na risbo ali skulpturo številke, avtobus, radijski ali televizijski kanal, oceno v šoli, bankovec ali igralno karto. Lahko se preprosto prevede kot "tri", "pet" itd. V primeru števil 2-4 se to naredi tako, da se končnica -ka doda zbirnemu številskemu steblu, v preostalih primerih pa k kardinalno število: jedinka, dvojka, trojka, četverka, petka, šestka, itd.
Lahko pa uporabite tudi končnico -ica, vendar to ne deluje v vseh primerih: jedinica, petica, šestica, sedmica itd.
Rojstva dvojčkov
Nekoliko poseben primer predstavlja število otrok od rojstva: dvojčki, trojčki, četverčki, peterčki itd. Slovanski jeziki to izražajo na različne načine:
- vzhodnoslovansko:
-ne(mn.-neta) –dvojne,trojne,četverne,peterne(1 od 2, 3, 4, 5) - češko-slovaščina:
-če(pl.-četa) -dvojče,trojče,četverče,peterče - poljščina:
-ak-dvojak,trojak,četverak,peterak - Slovenščina:
-ček–dvojček,trojček,četverček,peterček - južnoslovanski:
-ka-dvojka,trojka,četverka,peterka