Preskoči na vsebino

Zaimki

Osebni in povratni zaimki​

Osebni zaimki imajo šest sklonov — enake kot samostalniki, vendar brez zvalnika. Povratni zaimek sebe se sklanja kot ty, tebe, ..., edina razlika je, da nima imenovalnika.

Oblike v oklepajih so klitične oblike, kar pomeni, da so šibkejše in vedno nenaglašene. Se se uporablja v povratnih glagolih: Ja myju se "Jaz se umijem". Če je potrebno poudariti, se uporablja daljša oblika: Ja myju jedino sebe "Jaz umijem samo sebe". Po predlogu je bolje uporabiti daljše oblike: k mně, za tebe.

Prva osebaDruga oseba Tretja oseba
m.s.s.s.ž.s.
1. sklon ja ty on ono ona
4. sklon mene (me) tebe (te) jego (go) ju
2. sklon mene tebe jego jej
3. sklon mně (mi) tobě (ti) jemu (mu) jej
5. sklon mnoju toboju jim jeju
6. sklon mně tobě jim jej
Opombe

Po predlogu imajo vsi zaimki tretje osebe predpono n-: jego > do njego; jim > pri njim, itd. (iz tega razloga se mestniške oblike jim, jej in jih nikoli ne uporabljajo, saj mestniku vedno predhaja predlog)

Če vas zanima, kako se te oblike nanašajo na slovanske jezike, si lahko ogledate njihovo primerjavo tukaj.

Nekaj dodatnih pripomb glede uporabe:

  • Ker glagolske končnice niso enako očitne za vse govorce slovanskih jezikov, ni priporočljivo izpuščati osebnih zaimkov, kadar so ti osebki stavka. Bolje je reči ja čitaju kot samo čitaju, čeprav slednje tudi ni nepravilno.
  • Predlogi lahko zahtevajo katerikoli sklon razen imenovalnika, odvisno od njihove rabe v slovanskih jezikih.
  • Zaimek on se nanaša na katerokoli samostalnik moškega spola, ne samo na moška bitja. Podobno se zaimek ona nanaša na katerikoli samostalnik ženskega spola, ne samo na ženska bitja.
  • Kot vsi naravni slovanski jeziki ima tudi medslovanščina razlikovanje T-V, kar pomeni, da je vy univerzalni zaimek za drugo osebo v obeh številih, medtem ko se druga oseba ednine ty uporablja samo za naslavljanje prijateljev, sorodnikov in otrok.
  • Povratni zaimek se lahko uporablja tudi kot vzajemni zaimek: Oni bijut se lahko pomeni "Tepejo se", vendar pogosteje pomeni: "Tepejo drug drugega". Za jasnejše izražanje pomena "drug drugega" lahko dodamo formulo jedin drugogo, na primer: Oni bijut se jedin drugogo.

Svojilni zaimki​

Svojilni zaimki se sklanjajo kot pridevniki, z izjemo ničte končnice v moškem spolu ednine. Oblike so naslednje:

  • moj, moja, moje — moj, moja, moje
  • tvoj, tvoja, tvoje — tvoj, tvoja, tvoje
  • naš, naša, naše — naš, naša, naše
  • vaš, vaša, vaše — vaš, vaša, vaše
  • svoj, svoja, svoje — svoj, svoja, svoje

V tretji osebi se najpogosteje uporablja rodilnik ustreznega osebnega zaimka: jego, jej, jih. Te oblike se ne sklanjajo. Alternativno se lahko uporabljajo tudi naslednje oblike, ki se sklanjajo kot pridevniki:

  • jegov, jegova, jegovo — njegov
  • jejin, jejina, jejino — njen
  • jihny, jihna, jihno — njihov, njihova, njihovo

Ko je lastnik tudi osebek stavka, se uporablja povratni zaimek svoj, ne glede na to, ali je osebek v tretji osebi ali ne: Ja myju svoje avto "Jaz umivam svoj avto". Bodite pozorni na razliko v pomenu, ko se povratni zaimek nanaša na osebek v tretji osebi:

  • Pjotr dal Ivanu svoju knigu — Peter je dal Ivanu svojo [= Petrovo] knjigo
  • Pjotr dal Ivanu jegovu knigu — Peter je dal Ivanu njegovo [= Ivanovo] knjigo

Obstajajo tudi vprašalni, določni in nedoločni svojilni zaimki: čij (čigav), ničij (od nikogar), něčij (od nekoga) itd. Sklanjajo se kot moj. Za druge oblike glejte poglavje o korelativnih besedah.

Kot pridevniki se tudi svojilni zaimki ujemajo s samostalnikom, ki ga določajo, v spolu, številu in sklonu. Z izjemo moškega spola v imenovalniku in tožilniku ednine je njihovo sklanjanje identično sklanjanju pridevnikov: moj, tvoj, naš, vaš, svoj in čij — kot svěži; jegov, jejin in jihny — kot dobry):

m.s.
(animirani)		m.s.
(neživi)		s.s.ž.s.
1. sklon moj moje moja
4. sklon mojego moj moju
2. sklon mojego mojej
3. sklon mojemu mojej
5. sklon mojim mojeju
6. sklon mojem mojej

Kazalni zaimki​

Osnovni kazalni zaimek je toj (ta, tisti), in ga je treba uporabljati, kadar ni potrebe po jasnem razlikovanju med "ta tukaj" in "tisti tam".

Če moramo biti natančnejši, je najenostavnejša rešitev uporaba tutoj za "ta" in tamtoj za "tisti, oni tam". Sklanjajo se tako:

m.s.
(animirani)		m.s.
(neživi)		s.s.ž.s.
1. sklon toj to ta
4. sklon togo toj tu
2. sklon togo toj
3. sklon tomu toj
5. sklon tym toju
6. sklon tom toj

Opombe​

  1. Manj preprosto, vendar zgodovinsko bolj natančno je naslednje tri-členska razlikovanje: sej (ž.s. sa, s.s. se) za "ta", toj za "tisti" in onoj za "oni". Treba pa je upoštevati, da je sej praktično izginil iz večine sodobnih jezikov, razen nekaterih fosiliziranih ostankov. Zato morda ne bo vedno razumljiv.
  2. Drug kazalni zaimek je ov, ki pomeni isto kot sej. Vendar pa se njegov pomen v sodobnih jezikih zelo razlikuje.
  3. Tutoj, tamtoj, ov in onoj se sklanjajo kot toj.
  4. Namesto množinskih oblik tyh, tym in tymi lahko včasih srečamo těh, těm in těmi.

Oziralni zaimki​

Najpogosteje uporabljen oziralni zaimek je ktory. Sklanja se kot običajni pridevnik. Alternativno lahko uporabimo južnoslovanski koj (ki se sklanja kot moj). Njuna pomena sta identična in se lahko uporabljata izmenično.

Tretja možnost je bolj arhaično iže – uporablja se v imenovalniku za vse spole, tako v ednini kot v množini; v drugih sklonih se sklanja kot oblika osebnega zaimka on/ona/ono s pripono -že: jegože (m.s. 2. sklon ed.), jemuže (m.s. 3. sklon ed.) itd.

Vprašalni zaimki​

Vprašalni zaimki so kto (kdo) in čto (ali što) (kaj). Sklanjajo se na naslednji način:

kdo?kaj?
1. sklon kto čto
4. sklon kogo
2. sklon čego
3. sklon komu čemu
5. sklon kym čim
6. sklon kom čem

Vprašalni pridevniški zaimki so koj (sklanja se kot moj) (kateri) (namesto tega se lahko uporablja tudi ktory), svojilni zaimek čij (čigav) (glej zgoraj) in pridevnik kaky (kakšen).

Nedoločni zaimki​

To je velika skupina zaimkov in pridevniških zaimkov, ki se večinoma redno tvorijo iz vprašalnih zaimkov. Obstaja več kategorij:

  • Ki se nanašajo na vse predmete (univerzalne) (vs-): vsi ali vsekto (vsi, vsak), vse ali vsečto (vse); ves (ž.s. vsa, s.s. vse (cel, ves; vsi)); cěly (cel, ves); vsaky (vsak, vsakršen); vsekaky (vseh vrst, vseh tipov); vsečij (vsem pripadajoč).

  • Ki se ne nanašajo na noben predmet (negativne) (ni-): nikto (nihče), ničto (nič), nikoj, nijedin in nikaky (noben, nikakršen), ničij (nikogaršnji).

  • Ki se nanašajo na en nedoločen predmet (ně-): někto (nekdo), něčto (nekaj), někoj (neki), někaky (neke vrste), něčij (nekčev).

  • Ki se nanašajo na več nedoločenih predmetov (poně–): poněkoj (nekateri, nekaj), poněkaky (več vrst).

  • Ki se nanašajo na veliko skupino predmetov: mnogy (veliko, številni).

  • Ki zadevajo katerega koli člana skupine (-koli, -nebud, libo-): ktokoli, libokto, kto-nebud (kdorkoli, kdo koli), čtokoli, libočto, čto-nebud (karkoli); kojkoli, libokoj, koj-nebud (katerikoli), kakykoli, libokaky, kaky-nebud (kakršen koli); čijkoli, libočij, čij-nebud (čigar koli). Za označevanje ravnodušnosti lahko uporabimo prislov bylo: bylo kto (kdorkoli, kdor koli), bylo čto (karkoli, kar koli) itd.

  • Ki zadevajo drug predmet skupine (in-): inokto (nekdo drug), inočto (nekaj drugega), iny (drug), inočij (nekoga drugega).

Vsekto, nikto, něčto, čtokoli itd. se sklanjajo kot kto in čto. Podobno se nikoj, něčij itd. sklanjajo kot koj in čij (in torej kot moj). Ves (ves) se sklanja na naslednji način:

m.s.
(animirani)		m.s.
(neživi)		s.s.ž.s.
1. sklon ves vse vsa
4. sklon vsego ves vsu
2. sklon vsego vsej
3. sklon vsemu vsej
5. sklon vsim vseju
6. sklon vsem vsej

Zaimkovni prislovi​

Eden izmed najboljših Zamenhofovih izumov je bila njegova tabela korelativnih besed, skupina medsebojno povezanih zaimkov, pridevnikov in prislovov. Te besede so bile ohranjene čim bolj pravilne, vendar ne na račun prepoznavnosti za govorce slovanskih jezikov. Nekatere praktično nemogoče besede so bile izpuščene, nekatere druge redne oblike pa so bile nadomeščene z oblikami, ki so pogoste v naravnih jezikih. Nepravilne oblike (tj. tiste, ki ne izgledajo tako, kot bi morale glede na tabelo) so prikazane v poševnem tisku.

vprašanje
k-		tukaj
s-		tam
t-		tam daleč
on-		nekakšen
něk-		nekaj
poněk-		katerikoli
k-nebud, k-koli		noben
nik-		vsak
vs-		drug
in-
kateri? koj sej,
tutoj		toj,
tamtoj		 onoj někoj poněkoj koj-nebud kojkoli nikoj, nijedinvsakyiny
kdo? kto někto — kto-nebud ktokoli nikto vsekto, vsi inokto
kaj? čto se to ono něčto poněčto čto-nebud čtokoli ničto vsečto, vse inočto
koliko? koliko seliko toliko onoliko několiko — koliko-nebud kolikokoli —
čigav? čij — něčij — čij-nebud čijkoli ničij vsečij inočij
kakšen? kaky saky taky onaky někaky poněkaky kaky-nebud kakykoli nikaky vsaky inaky
kako? kako sako tako onako někako poněkako kako-nebud kakokoli nikako vsako inako
kje? kde sde, tutude, tam onde někde poněkde kde-nebud kdekoli nikde vesde inde
kam? kamo samo tamo onamo někamo — kamo-nebud kamokoli nikamo vsamo inamo
kdaj? kogda segda, sejčas togda onogda někogda poněkogda kogda-nebud kogdakoli nikogda vsegda inogda
kam? kudy sudy tudy onudy někudy — kudy-nebud kudykoli nikudy vsudy inudy
od kod? odkudy odsudy odtudy odonudy odněkudy — odkudy-nebud odkudykoli odnikudy odvsudy odinudy
čemu (namen)? čemu — tomu — něčemu — čemu-nebud čemukoli ničemu ——
zakaj (razlog)? začto — zato — zaněčto — začto-nebud začtokoli zaničto ——
Opombe
  • V vseh primerih, kjer se pojavi koj, se lahko uporabi ktory.
  • V vseh primerih, kjer se pojavi -gda, se lahko uporabi -gdy.
Pravne informacije
This article has been republikovano with the permission of its original author, Jan van Steenbergen.