Preskoči na vsebino

Zaimki

Samodejno prevajanje
Ta članek je bil samodejno preveden in lahko vsebuje morebitne napake. Zagotavljanje prevodov v več kot deset jezikov je zahtevna naloga in veselimo se vaše pomoči. Pišite nam na Discord, ​​če nam želite pomagati izboljšati kakovost naših prevodov. Lahko pa predlagate popravke neposredno prek GitHub.

Osebni in povratni zaimki​

Osebni zaimki imajo šest padev – enako kot samostalniki, vendar brez vokativa. Povratni zaimek sebe se sklanja kot ty, tebe, ..., razlika je le v tem, da nima nominativa.

Oblike v oklepaju so klitiške oblike, torej so šibkejše in vedno nepoudarjene. Se se uporablja v povratnih glagolih: Ja myju se „Umivam se”. Če je treba poudariti, se uporabi daljša oblika: Ja myju jedino sebe „Nikogar ne umivam razen sebe”. Za predlogom je bolje uporabiti daljše oblike: k mně, za tebe.

Prva osebaDruga oseba Tretja oseba
m.s.s.s.ž.s.
1. sklon ja ty on ono ona
4. sklon mene (me) tebe (te) jego (go) ju
2. sklon mene tebe jego jej
3. sklon mně (mi) tobě (ti) jemu (mu) jej
5. sklon mnoju toboju jim jeju
6. sklon mně tobě jim jej

Opombe:

  1. Za predlogom je pred vsemi zaimki tretje osebe n-: jego > do njego; jim > pri njim itd. (zaradi tega se lokativske oblike jim, jej in jih nikoli ne pojavijo, saj je pred lokativom vedno predlog)
  2. Če vas zanima, kako so te oblike povezane s slovanskimi jeziki, si lahko ogledate njihovo primerjavo tukaj.

Nekaj opomb glede uporabe:

  • Ker niso vse glagolske končnice enako očitne vsem govorcem slovanskih jezikov, pro-drop (tj. izpuščanje osebnih zaimkov, ko so predmet stavka) ni priporočljivo. Bolje je reči „ja čitaju” namesto samo „čitaju”, čeprav slednje vsekakor ni napačno.
  • Predlogi lahko urejajo kateri koli primer, razen nominativa, odvisno od njihove rabe v slovanskih jezikih.
  • Zaimek on se nanaša na kateri koli samostalnik v moškem spolu in ne samo na moška bitja. Na enak način se zaimek ona nanaša na kateri koli samostalnik ženskega spola in ne le na bitja ženskega spola.
  • Kot vsi naravni slovanski jeziki ima medslovanski jezik T-V razlikovanje, tj. vy je univerzalni zaimek druge osebe za obe števili, medtem ko se druga oseba ednine ty uporablja samo za naslavljanje prijateljev, sorodnikov in otrok.
  • Povratni zaimek se lahko uporablja tudi kot povratni zaimek: „Oni bijut se” lahko pomeni „Udarjajo se sami“, vendar bi imel pomen: „Udarjajo se“. Če želite biti jasnejši glede pomena »drug drugega«, lahko dodate formulo jedin drugogo: „Oni bijut se jedin drugogo”.

Svojilni zaimki​

Svojilni zaimki se sklanjajo kot pridevniki, razen ničelne končnice v moški ednini. Obrazci so:

  • moj, moja, moje "moj"
  • tvoj, tvoja, tvoje „tvoj, tvoj”
  • naš, naša, naše „naš”
  • vaš, vaša, vaše „vaš (mn.)”
  • svoj, svoja, svoje „svoj” (refleksivno)

V tretji osebi je najpogostejša uporaba rodilnika ustreznega osebnega zaimka: jego, jej, jih. Te oblike se ne sklanjajo. Lahko pa uporabimo tudi naslednje oblike, ki se sklanjajo kot pridevniki:

  • jegov, jegova, jegovo „njegov”
  • jejin, jejina, jejino „ona”
  • jihny, jihna, jihno „njihov”

Kadarkoli je imetnik tudi osebek v stavku, se uporabi povratnik svoj, ne glede na to, ali je subjekt v tretji osebi ali ne: Ja myju svoje avto „perem avto”. Upoštevajte razliko v pomenu, ko se povratni zaimek nanaša na predmet v tretji osebi:

Pjotr dal Ivanu svoju knigu "Pjotr je dal Ivanu svojo [= Pjotrovo] knjigo" Pjotr dal Ivanu jegovu knigu "Pjotr je dal Ivanu svojo [= Ivanovo] knjigo".

Obstajajo tudi vprašalni, določni in nedoločni svojilni zaimki: čij „čigav”, ničij „nikogar”, něčij „nečiji”, itd. Sklanjajo se kot moj. Za več obrazcev glejte razdelek o korelativih.

Svojilni zaimki tako kot pridevniki ustrezajo samostalniku, ki ga spreminjajo v spolu, številu in padežu. Razen v moškem imenovalniku in tožilniku ednine je njihova sklanjatev enaka pridevnikom (moj, tvoj, naš, vaš, svoj in čij kot svěži; jegov, jejin in jihny kot dobry):

m.s.
(animirani)		m.s.
(neživi)		s.s.ž.s.
1. sklon moj moje moja
4. sklon mojego moj moju
2. sklon mojego mojej
3. sklon mojemu mojej
5. sklon mojim mojeju
6. sklon mojem mojej

Prikazni zaimki​

Primarni kazalni zaimek je toj „to, ono” in ga je treba uporabiti, kadar ni potrebe po izrecnem razlikovanju med this one over here in that one over there.

Če moramo biti bolj natančni, je najenostavnejša rešitev uporaba tutoj za »to« in tamtoj za »ono, tamle«. Zavrnejo se na naslednji način:

m.s.
(animirani)		m.s.
(neživi)		s.s.ž.s.
1. sklon toj to ta
4. sklon togo toj tu
2. sklon togo toj
3. sklon tomu toj
5. sklon tym toju
6. sklon tom toj

Opombe:

  1. Manj preprosto, a zgodovinsko natančnejše je naslednje trosmerno razlikovanje: sej (f. sa, n. se) za »to«, toj za »to« in onoj za "tam". Ne smemo pa pozabiti, da je sej praktično izginil iz večine sodobnih jezikov, razen nekaj fosiliziranih ostankov. Zato morda ni vedno jasno.
  2. Drug dokazni zaimek je ov, kar pomeni isto kot sej. Vendar je njegov pomen v sodobnih jezikih zelo različen.
  3. Tutoj, tamtoj, ov in onoj sta zavrnjena kot toj.
  4. Namesto množin tyh, tym in tymi lahko včasih naletimo na těh, těm in těmi.

Odnosni zaimki​

Relativni zaimek, ki se najpogosteje uporablja, je ktory. Sklanja se kot navaden pridevnik. Lahko pa se uporablja tudi južnoslovanski koj (sklanja se kot moj). Njuna pomena sta enaka in ju je mogoče uporabljati zamenljivo.

Tretja možnost je bolj arhaičen iže – uporablja se v nominativu za vse spole, tako v ednini kot v množini; v drugih primerih se sklanja kot oblika osebnega zaimka on/ona/ono s pripono -že: m.s. 2. sklon ed. jegože, m.s. 3. sklon ed. jemuže itd.

Vprašalni zaimki​

Vprašalna zaimka sta kto „kdo” in čto (ali što) „kaj”. Sklanjajo se takole:

kdo?kaj?
1. sklon kto čto
4. sklon kogo
2. sklon čego
3. sklon komu čemu
5. sklon kym čim
6. sklon kom čem

Vprašalni določniki so koj (sklanja se kot moj) „kateri” (namesto tega se lahko uporabi tudi ktory), svojilni zaimek čij „čigav” (glej zgoraj) in pridevnik kaky „ kakšen".

Nedoločni zaimki​

To je velika skupina zaimkov in določilnikov, ki večinoma izvirajo iz vprašalnih zaimkov. Obstaja več kategorij:

Sklicevanje na vse elemente (univerzalno) (vs-): vsi ali vsekto „vsi, vsi”, vse ali vsečto „vse”; ves (f. vsa, n. vse „cel, cel; vse”); cěly „cel, cel”; vsaky „vsak, vsak”; vsekaky „vse vrste, vse vrste”; vsečij „vsakogar“.

Sklicevanje na noben element (negativno) (ni-): nikto „nihče, nihče”, ničto „nič”, nikoj, nijedin in nikaky „ni en sam, nihče”, ničij „nikogar ”.

Sklicevanje na posamezen nedoločen element (ně-): někto „nekdo, nekdo”, něčto „nekaj”, někoj „nekaj”, někaky „nekakšno”, něčij „nekdo, nekoga ”.

Sklicevanje na več nedoločenih postavk (poně–): poněkoj „nekaj, več”, poněkaky „več vrst”.

Sklicevanje na veliko skupino elementov: mnogy "veliko, veliko, veliko".

Sklicevanje na katerega koli člana skupine (-koli, -nebud, libo-): ktokoli, libokto, kto-nebud „kdor koli, kdorkoli”, čtokoli, libočto, čto-nebud „karkoli”; kojkoli, libokoj, koj-nebud „kakršno koli”, kakykoli, libokaky, kaky-nebud „kakršno koli”; čijkoli, libočij, čij-nebud „kdorkoli, kogarkoli”. Za označevanje brezbrižnosti se lahko uporabi prislov bylo: bylo kto „ne glede na to, kdo, prav vsak”, bylo čto „ne glede na vse” itd.

Sklicevanje na drug element skupine (in-): inokto „nekdo drug”, inočto „nekaj drugega”, iny „drugo”, inočij „nekdo drug”.

Vsekto, nikto, něčto, čtokoli itd. se sklanjajo kot kto in čto. Podobno se nikoj, něčij itd. sklanjata kot koj in čij (in torej kot moj). Ves se sklanja takole:

m.s.
(animirani)		m.s.
(neživi)		s.s.ž.s.
1. sklon ves vse vsa
4. sklon vsego ves vsu
2. sklon vsego vsej
3. sklon vsemu vsej
5. sklon vsim vseju
6. sklon vsem vsej

Zaimenski prislovi​

Eden najboljših Zamenhofovih izumov je bila njegova tabela korelativov, skupina medsebojno povezanih zaimkov, pridevnikov in prislovov. Tam so besede ohranjene čim bolj redne, a ne na račun prepoznavnosti za govorce slovanskih jezikov. Nekaj praktično nemogočih besed je bilo izpuščenih, nekaj drugih običajnih oblik pa je bilo nadomeščenih z oblikami, ki so običajne v naravnih jezikih. Nepravilne oblike (tj. ne izgledajo tako, kot bi morale glede na tabelo) so prikazane v ležečem tisku.

vprašanje
k-		tukaj
s-		tam
t-		tjakaj
on-		nekaj
něk-		nekaj
poněk-		katerikoli
k-nebud, k-koli		noben
nik-		vsak
vs-		drug
in-
kateri? koj sej,
tutoj		toj,
tamtoj		 onoj někoj poněkoj koj-nebud kojkoli nikoj, nijedinvsakyiny
kdo? kto někto — kto-nebud ktokoli nikto vsekto, vsi inokto
kaj? čto se to ono něčto poněčto čto-nebud čtokoli ničto vsečto, vse inočto
koliko? koliko seliko toliko onoliko několiko — koliko-nebud kolikokoli —
čigav? čij — něčij — čij-nebud čijkoli ničij vsečij inočij
kakšen? kaky saky taky onaky někaky poněkaky kaky-nebud kakykoli nikaky vsaky inaky
kako? kako sako tako onako někako poněkako kako-nebud kakokoli nikako vsako inako
kje? kde sde, tutude, tam onde někde poněkde kde-nebud kdekoli nikde vesde inde
kam? kamo samo tamo onamo někamo — kamo-nebud kamokoli nikamo vsamo inamo
kdaj? kogda segda, sejčas togda onogda někogda poněkogda kogda-nebud kogdakoli nikogda vsegda inogda
kam? kudy sudy tudy onudy někudy — kudy-nebud kudykoli nikudy vsudy inudy
od kod? odkudy odsudy odtudy odonudy odněkudy — odkudy-nebud odkudykoli odnikudy odvsudy odinudy
zakaj (namen)? čemu — tomu — něčemu — čemu-nebud čemukoli ničemu ——
zakaj (razlog)? začto — zato — zaněčto — začto-nebud začtokoli zaničto ——

Opombe:

  • V vseh primerih, ko se prikaže koj, se lahko ktory uporablja izmenično.
  • V vseh primerih, ko se prikaže -gda, se lahko -gdy uporablja izmenično.
Pravne informacije
This article has been republikovano with the permission of its original author, Jan van Steenbergen.