Besedotvorje

Samodejno prevajanje

Ta članek je bil samodejno preveden in lahko vsebuje morebitne napake. Zagotavljanje prevodov v več kot deset jezikov je zahtevna naloga in veselimo se vaše pomoči. Pišite nam na Discord, ​​če nam želite pomagati izboljšati kakovost naših prevodov. Lahko pa predlagate popravke neposredno prek GitHub.

Pripone

Spodaj sledi seznam pripon. Upoštevajte, da če se koren konča na določen soglasnik, se spremeni pred priponama -ji, -ka, -ko, -nik, -ny, -ok, -sky in -stvo, kot sledi:

• k/c > č (npr. ruka > ručny)
• g > ž (npr. kniga > knižka)
• h > š (npr. muha > mušji)

Po drugi strani pa se mehki soglasnik nj otrdi pred -nik in -ny.

Pripone, ki se začnejo z -o-, se spremenijo v -e-, ko sledijo mehkemu soglasniku:

• byk + -ok > byček
• konec + -ovy > koncevy
• noč + -ovati > nočevati

Od samostalnika do samostalnika

• Pomanjševalnice so oblikovane na naslednji način:
  • besede v moškem rodu na trdi soglasnik imajo pripono -ok:
    pes „pes” > pesok (gen. peska) „kužek”
  • moške besede na mehak soglasnik imajo pripono -ik ali -ek:
    muž „človek” > mužik „mali človek”
  • besede v ženskem rodu dodajo pripono -ka k deblu besede:
    kniga „knjiga” > knižka „knjižica”
  • besede srednjega rodu dodajo pripono -ko deblu besede:
    polje „polje” > poljko „majhno polje”
• Za pridobivanje abstraktnih lastnosti iz imen oseb se uporablja pripona -stvo:
  prijatelj „prijatelj” > prijateljstvo „prijateljstvo”, muž „moški” > mužstvo „moškost”
• Kraj, opisan kot predlog v kombinaciji z imenom drugega kraja, ima običajno končnico -je:
  morje „morje” > primorje „dežela ob morju”, brjuh „trebuh” > podbrjušje „podtrebuh”
• Bolj splošen indikator mesta je končnica -išče:
  voz „vagon, avto” > vozišče „parkirišče”, ogonj „ogenj” > ognišče „kamin, ognjišče”
• Za izpeljavo osebe, ki je za nekaj zadolžena ali ki z nečim ravna, ali predmeta, ki nekaj vsebuje, se uporablja pripona -nik:
  glava „vodja” > glavnik „šef, šef”, kabel „kabel” > kabelnik „kabelar”, kniga „knjiga” > knižnik „kovček za knjige”
• Za izpeljavo osebe, ki je brez nečesa, uporabimo kombinacijo predpone bez- in pripone -nik:
  Bog „Bog” > bezbožnik „brezbožna oseba”
• Prebivalec države, regije ali mesta ima končnico -ec (včasih -an(in)):
  Albanija > Albanec „Albanščina”
• Ženski ekvivalent končnic -nik in -ec je -nica oziroma -ica:
  rada „svet” > radnik „svetovalec” > radnica „svetovalka”; Albanec „Albanec” > Albanica „Albanka”
• V drugih primerih raje uporabljamo končnico -ka za ženske ekvivalente moških oseb:
  prijatelj „prijatelj” > prijateljka „prijateljica”, gradžanin „državljan”, gradžanka „državljanka”
• Živalski mladič se običajno izpelje tako, da se imenu živali doda -e, kar povzroči samostalnik srednjega rodu razreda -et-:
  kot „mačka” > kote „mucka”, jelenj „jelen” > jelene „srna”

Pridevnik k samostalniku

• Za izpeljavo abstraktne kakovosti iz pridevnika se uporablja pripona -ost:
  dobry „dobro” > dobrost „dobro”
• Oseba, ki predstavlja kakovost, izraženo s pridevnikom, ima pogosto končnico -ec (ženska -ica):
  glupy „neumen” > glupec „neumen človek, norec”, izgnany „izgnan, izgnan” > izgnanec „izgnana oseba, izgnanec”
• Indikator mesta -išče se lahko uporablja tudi s pridevniki:
  mokry „mokro” > mokrišče „mokrišče, močvirje”, tajny „skrivnost” > tajnišče „skrivno mesto”
• Pridevnik lahko deluje tudi kot samostalnik in ostane nespremenjen:
  běly „bela” > běly „bela”

Glagol k samostalniku

• Za izpeljavo imena osebe, ki se ukvarja z dejavnostjo, označeno z izvirnim glagolom, se uporablja pripona -telj:
  učiti „poučevati” > učitelj „učitelj”
• Poklici so pogosto izraženi s končnico -ač ali -ar:
  kovati „kovati” > kovač „kovač”, krojiti „rezati” > krojač „krojač”, pekti „peči” > pekar „pek”
• Indikator mesta -išče se lahko uporablja tudi z glagoli (pogosto temeljijo na L-delniku):
  igrati „igrati se” > igrališče „igrišče”, žiti „živeti” > žilišče „domicil, bivališče”
• Samo dejanje je predstavljeno z besednim samostalnikom (gerund), ki se konča na -nje, včasih -tje dělati „delati, ustvarjati” > dělanje „delati, ustvarjati”, žiti „živeti” > žitje „življenje”

Pridevnik k pridevniku

• Za primernike in presežnike glej pod pridevniki
• Če želite spremeniti pomen pridevnika v nasprotni, uporabite predpono ne-:
  dobry „dobro” > nedobry „ni dobro”
• Za intenziviranje pomena pridevnika se lahko uporabi predpona prě-, ki pomeni »zelo« ali »preveč«:
  umorjeny „utrujen” > prěumorjeny „smrtno utrujen, izčrpan”
• Za oslabitev pomena pridevnika se uporablja pripona -ovity:
  zeleny „zeleno” > zelenovity „zelenkasto”

Samostalnik v pridevnik

• Pridevniki (v pomenu: ki se nanaša na nekaj) so izpeljani iz samostalnikov s tremi priponami: -sky, če je izvirni samostalnik zemljepisno ime ali entiteta ali oseba (običajno poklic), -ji v v primeru živali, drugih oseb ali božanskih entitet ali -ny (v drugih primerih):
  žena „ženska” > žensky „ženska, ženstvena”, morje „morje” > morsky „povezano z morjem”, člověk „človek, oseba” > člověčji „človek”, @ @161 „konj” > konji „konjev”, noč „noč” > nočny „nočno, nočno-”, pismo „pismo, pisava” > pisemny „napisano, pisno”
  Lahko je tudi nekaj nepravilno tvorjenih pridevnikov.
• Za izpeljavo pridevnika, ki izraža material, iz katerega je nekaj izdelano, lahko uporabite pripono -ěny:
  drěvěny „lesen”, steklěny „iz stekla”
• Za izpeljavo pridevnika, ki izraža "ima značilnosti", se lahko uporabi pripona -ovy:
  pomaranča „pomaranča (sadje)” > pomarančevy „pomaranča (barva)”
• Za izpeljavo pridevnika, ki izraža podobnost nečemu, se uporablja pripona -ovity:
  malpa „opica” > malpovity „opica podobna”
• Za izpeljavo pridevnika, ki izraža odsotnost česa, uporabimo predpono bez- v kombinaciji s pripono -ny:
  dom „hiša” > bezdomny „brezdomec”, naděja „upanje” > beznadějny „brez upanja”
• Pridevnik, ki izraža določeno lastnost dela telesa, se tvori na naslednji način: značilnost + -o- + del telesa + -y:
  oko „oko” > jednooky „enooki”, ruka „roka” > bezruky „brez roke”

Glagol k pridevniku

• Glagolska konjugacija sama proizvede štiri pridevnike v obliki deležnikov (glej: delniki):
  dělati „narediti” > dělajuči „delati, delati”, dělajemy „biti narejen”, sdělavši „opraviti”, sdělany „končati”
• Če želite izpeljati pridevnik, ki izraža težnjo ali navado, lahko končnico nadomestite s pripono -livy:
  govoriti „govoriti, govoriti” > govorlivy „zgovoren”
• Za izpeljavo pridevnika, ki izraža možnost (prim. angleščina -able/-ible), se lahko sedanjosti pripnejo končnice -omy (-emy, -imy) ali -livy napeto steblo:
  razuměti „razumeti” > razumlivy „razumljivo”, nesti „nositi” > nesomy „prenosno”

Prislov k pridevniku

• Prislov se lahko pridevi s pripono -šnji:
  včera „včeraj” > včerašnji „včeraj”, dnes „danes” > dnešnji „danes”, nyně „trenutno, trenutno” > nyněšnji „trenutno, sedanjost”

Samostalnik k glagolu

• Najenostavnejši način izpeljave glagola iz samostalnika je uporaba pripone -ovati:
  malpa „opica, opica” > malpovati „obnašati se kot opica”, noč „noč” > nočevati „prenočiti”
• Za dejanje, s katerim se nekdo/nekaj zdravi z nečim, se predpona o- in končnica -iti uporabljata skupaj:
  kamenj „kamen” > okameniti „kamniti”, světlo „svetloba” > osvětliti „razsvetliti, razsvetliti”, svoboda „svoboda” > osvoboditi „osvoboditi”
• Za osvoboditev ali odpravo nekoga/nečesa se uporablja predpona obez- s končnico -iti:
  glava „glava” > obezglaviti „obglaviti”, dom „hiša” > obezdomiti „narediti brezdomca”

Pridevnik k glagolu

• Proces postajanja je izražen s končnico -ěti:
  běly „bel” > bělěti „postati bel”, bogaty „bogat” > bogatěti „postati bogat”, hvory „bolan, bolan” > hvorěti „biti ali postati bolan /bolezen”
• Da ima nekdo/nekaj lastnosti, izražene s pridevnikom, se predpona o- in končnica -iti uporabljata skupaj:
  črny „črno” > očrniti „črniti, narediti črno”
• Da ima nekdo/nekaj več lastnosti, izraženih s pridevnikom (pogosto primernikom), se predpona u- kombinira s končnico -iti:
  lěpši „boljši” > ulěpšiti „izboljšati, izboljšati”, menši „manj” > umenšiti „zmanjšati, zmanjšati”
• Za odstranitev lastnosti, izraženih s pridevnikom, se predpona od- in pripona -iti uporabljata skupaj:
  črny „črna” > odčrniti „razčrniti, odstraniti črno barvo”

Glagol do glagola

• Osnovna oblika predponskega glagola je vedno dovršna. Nedovršni glagol je mogoče izpeljati iz njega takole:
  • če ima glagol končnico -ati, ima nedovršni glagol -yvati:
    sodržati „vsebovati” > sodrživati
  • če ima glagol končnico -iti, ima nedovršni glagol -jati:
    obnoviti „obnoviti” > obnavjati
  • če ima glagol končnico -nuti, ima nedovršni glagol -ati:
    oddohnuti „dihati” > oddyhati
  • če je glagol enozložen in se konča na samoglasnik, ima nedovršni glagol -vati:
    prodati „prodati” > prodavati

Pridevnik k prislovu

• Pridevnik se prislovi z uporabo končnice -o:
  dobry „dobro” > dobro „dobro”
• Primerjalnik -(ěj)ši je adverbializiran z zamenjavo z -(ě)je:
  slabějši „šibkejši” > slaběje „šibkejši”

Predpone

Za spreminjanje pomena besede je mogoče uporabiti eno ali več naslednjih predpon. Lahko jih pritrdimo na vse vrste besed, največ pa na glagole.

do-

(komplementarno z od-)

• narediti nekaj ali iti nekam do konca/cilja/ovire/rezultata: dojdti „priti, priti (na cilj)”, doletěti „priti z letalom”, dozvati „klicati sbd . da pride«
• narediti dodatno: dopisati „dodati z pisanjem, dokončati pisanje z dodajanjem česa.”, dopolniti „zapolniti z dodajanjem”

iz-

(komplementarno z v-, zamenljivo z vy-)

• out, off, ex-: izgnati „izgnati”, izbrati „izbrati, izbrati, izbrati”, izdati „oddati”
• glej več pod vy-

na-

(pogosto uporabljen kot popoln marker)

• gor, na, čez: navrgnuti „vreči na (na) kaj.”, naložiti „leči na/čez kaj.”, najdti „najti” (dosl. „priti na kaj. ”), napisati „zapisati”
• narediti ali doseči veliko, v določeni količini: nagovoriti „veliko govoriti”, nabrati „vzeti določeno količino česa.”
• (s povratnim zaimkom se) dovolj, poln: naspati se „polno spati, dobro spati”, najesti se „jesti do polnega želodca”

nad-

(komplementarno z pod-)

• Nad (premik); čez, bolje (figurativno): nadsiliti „prevladati”, nadigrati „poraziti, nadigrati”, nadpisati nad „pisati čez kaj”, nadlomiti „zlomiti od zgoraj”, nadkryti „prekiniti pokriti"

nedo-

(dopolnjuje do-)

• narediti nepopolno, ne v celoti: nedopisati „pisati brez konca”, nedopolniti „izpolniti, vendar ne v celoti”

o-/ob-

(izpeljuje glagole iz samostalnikov in pridevnikov)

• dati ali pridobiti lastnosti, izražene s samostalnikom ali pridevnikom: okrugliti „narediti krog”, okameniti „spremeniti v kamen”
• narediti predmet obdelan z nečim (lit. ali sl.), izraženim s samostalnikom: okružiti „obiti, obkrožiti”, okameniti „kamenjati”

ob-

(izpeljuje glagole iz samostalnikov in pridevnikov)

• okoli: obidti „iti okoli”, „izogniti se”, obmotati „obrniti se”

obez-

(izpeljuje glagole iz samostalnikov; komplementarno ob-)

• biti brez nečesa, kar je izraženo s samostalnikom (dis-): obezsiliti „odvzeti moč”, obezhrabriti „odvrniti”

od-

• proč, izklopljeno (premakljivo): odidti „oditi stran”, oddati „oddati”, odvinuti „odjebati”, odgovoriti „odgovoriti” (obs. odgovoriti nazaj/stran )
• dokončati ali izpolniti dejanje (da bi se ga znebili): odrabotati „oddelati”

po-

• začeti, pripraviti se, narediti takoj: početi „začeti”, pojdti „začeti iti, ugasniti”
• za kratek čas, malo, od časa do časa, tu in tam: pospati „malo spati”, posmatrjati „pogledati sem ter tja”
• označuje dejanje, ki ga izvede veliko ali vpliva na vse/mnoge: poskryvati se „skrij” (veliko ljudi), pobiti „ubiti vse/mnoge”
• zaključek, rezultat: pojesti „pojesti vse”, pokryti „pokriti vsega”

pod-

• pod, pod-, od spodaj: podmetnuti „postaviti pod kaj.”, podbiti „potrkati od spodaj”
• skrivaj, prikrito: podkazati „na skrivaj povedati”, podgledati „na skrivaj opazovati”, podsměhnuti se „zasmehovati se, šaliti se” (skrivaj se smejati)

prě-

• čez, čez (gibanje): prějdti „pojdi na drugo stran”, prěvesti „prinesi čez, prenesti” > „prevesti”
• preobrazba iz nečesa starega v nekaj novega: prěbudovati „obnoviti”, prěorganizovati „reorganizirati”
• skozi, z ene strani na drugo: prěsěkti „prerezati, presekati”, prěpisati „prepisati, kopirati”
• preveč, preveč-: prěsoliti „uporabiti preveč soli”, prěvariti „kuhati predolgo”

prěd-

(dopolnjuje za)

• prej, vnaprej: prědviděti „predvideti”, prědstaviti „zamisliti, predstaviti”, prědplatiti „plačati vnaprej”

pri-

• blizu, poleg: prijdti „približati se, približati se”
• na, na, privezan: privinuti „priviti”, primetnuti „postaviti bližje, postaviti poleg česa.”
• poleg: privinuti „dodatno priviti”, pripisati „dopolniti”, prigovoriti „ugovarjati” (dos. reči poleg)
• samo malo: priodkryti „malo odpreti”, prikryti „zapreti, vendar ne povsem”

pro-

• skozi(ven): probiti „izbruhniti, prodreti”, protěkti „teči skozi”, progrějati „greti skozi”
• zgrešiti, mimo do: projehati mimo „zgrešiti kaj.”, promašiti, promahnuti „zgrešiti cilj”
• skozi ves čas: prorabotati ves denj „delati skozi cel dan”
• izgubiti vse: protratiti penezy „izgubiti ves denar”, proigrati igru „izgubiti igro”

raz-

(dopolnjuje s(o))

• narazen, raz-, dol: razidti „oditi narazen”, razkydnuti „razbiti, razdružiti”
• de-, undo: razminovati „razminirati”
• biti sredi česa, izvajati dejanje skozi: razcvětati „biti v cvetu”, razgovarjati „pogovarjati se, biti sredi govorjenja”

s-/so-

• skupaj, z: svezati „povezati skupaj, medsebojno povezati”, sozvati „sklicati skupaj”, sobrati „zbrati, zbrati”
• navzdol od: sojdti „iti, priti dol”, snesti „spustiti dol”
• v celoti, končano, dol: srězati „posekati”, sdělati „opraviti” sbriti „popolnoma obriti”, svariti „skuhati v celoti”, sbudovati „v celoti zgraditi”

su-

• poleg, vzporedno, so-: surabotati „sodelovati, drug poleg drugega”
• premikati se iz oči v oči; suhoditi „priti skupaj, se srečati”

u-

(pogosto uporabljen kot popoln marker)

• proč: uletěti „odleteti (tako da kdo zamudi let”), uběgti „pobegniti”
• popolnoma (pogosto nikalno): ubiti „ubiti” (dos. popolnoma pretepati), uginuti „odmreti”, usohnuti „posušiti”
• (na podlagi pridevnika) narediti več: ulěpšiti „izboljšati, izboljšati”, umenšiti „zmanjšati, zmanjšati, narediti manj”

v-/vo-

• noter, v (z glagoli gibanja): vojdti „vstopiti, vstopiti”, vnesti „prinesti”, vlupiti „zamakniti”
• (s povratnim zaimkom se) storiti kaj. natančno, pozorno, radovedno: včitati se „začeti radovedno brati”, vslušati se „začeti radovedno slišati”

voz-

• gor, visoko, zgoraj: vozletěti „leteti navzgor”, vozidti „iti navzgor”
• začeti nenadno narediti kaj. intenzivno: vozvyti „nenadoma začeti jokati”, vozbuditi „spodbuditi, razburiti”
• nazaj, znova, ponovno: vozvratiti se „pridi nazaj”, vozživiti „oživiti”>

vy-

(namesto vy- Južni Slovani uporabljajo iz- v vseh primerih)

• out, afield, onto (z glagoli gibanja): vyjdti (iz) „iti ven (iz)”, vynesti (iz) „skrbeti”
• narediti kaj. popolnoma, v celoti: vyvariti „popolnoma zavreti”, vysušiti „popolnoma se posušiti, izsušiti”
• no, dolgo, okoli: vyležati se „ležati okoli”

za-

• za, pod: zajdti „iti zadaj”, zametnuti „dati zadaj, pozabiti; zaryti "zasaditi, potisniti pod kaj."
• narediti zaprto, zaprto, tesno: zatvoriti „zapreti”, zavinuti „močno priviti, zasukati”, zašiti „zašiti (tesno)”, zapakovati „zapakirati (zapreti)”
• začni delati kaj: zapěvati „začeti peti”, zaplakati „začeti jokati” zvezda, ki izvaja intenzivno (z se): zagledati se, zasmotriti se „gledati naprej, gledati nenehno, gledati globoko”

Zloženke

Dva korena se lahko prosto sestavita, da ustvarita novo idejo. Običajno se to izvede s pomočjo povezovalnega -o- (-e- za mehkim soglasnikom):

• voda „voda” + padati „pasti” > vodopad „slap”
• sam „samo” + kritika „kritika” > samokritika „samokritika”
• myš „miš” + loviti „ulovi, lov” > myšelovka „mišolovka”
• zemja „zemlja, zemlja” + tresenje „tresenje” > zemjetresenje „potres”

Kadar je prvi člen izposojen iz angleščine, jih lahko ločimo z vezajem (defis):

• rok-muzika „rock glasba”
• veb-stranica „spletna stran”