Izpeljava besed

Samodejno prevajanje

Ta članek je bil samodejno preveden in lahko vsebuje morebitne napake. Zagotavljanje prevodov v več kot deset jezikov je zahtevna naloga in veselimo se vaše pomoči. Pišite nam na Discord, ​​če nam želite pomagati izboljšati kakovost naših prevodov. Lahko pa predlagate popravke neposredno prek GitHub.

praslovansko

Besede temeljijo na živih slovanskih jezikih in kadar se slednji med seboj ne skladajo, v bistvu sledimo večini z uporabo glasovalnega sistema. Da bi se izognili nedoslednostim, moramo zagotoviti, da besede, ki uporabljajo isti koren, vedno uporabljajo v isti obliki. Ker vsi slovanski jeziki svoje oblike črpajo iz skupne slovanščine na dokaj predvidljiv način, si od njih nikoli ne izposojamo neposredno. Namesto tega sledimo modelu preproste izpeljave iz skupne slovanščine. Zaradi tega je jezik lažje prepoznaven in lažji za uporabo za vse. Samo z branjem nekaj besedil se človek samodejno hitro nauči, kako je določen glas v njegovem jeziku predstavljen v medslovanščini.

Naslednja tabela prikazuje, kako se v medslovanščini obravnavajo različni skupnoslovanski glasovi in zaporedja. Upoštevajte, da je v nekaterih primerih mogoče razlikovati med severno in južnoslovansko različico (glejte aromatizacija).

Proto-Slavic	OCS	Slavic	Interslavic		Examples
			Etymological alphabet	Standard alphabet	Etymological alphabet	Standard alphabet
y	ꙑ, ъи	ESl./WSl. y, SSl. i	y	y	byti, dobry	byti, dobry
ě	ѣ	RU/BE 'e, UK i, PL ie/ia, CZ ě/e/a, SKie/e/a, SL/SR/MK e, HR (i)je, BG e/ja	ě	ě	svět, rěka	svět, rěka
ę	ѧ	ESl. ja, PL ią/ię, CZ a/ě, SK ä/a/ia, SSl.e	ę	e	język, svęty	jezyk, svety
ǫ	ѫ	PL ą/ę, CZ u/ou/i, SL o, MK a, BG ă/a, otherwise u	ų	u	pųt́, rųka	put, ruka
initial ǫ-	ѫ-	RU/CZ/SK u-, PL wą-, SB wu-; other languages are less consistent	vų-	vu-	vųtroby, pavųk	vutroby, pavuk
strong ь	ь	BCMS a, otherwise e	ė	e	otėc, pės	otec, pes
strong ъ	ъ	ESl./SK/MK o, PL/CZ/SL e, BCMS a, BG ă	ȯ	o	sȯn, pěsȯk	son, pěsok
(C)orC (C)olC	ра ла	ESl. (o)ro/(o)lo, PL ro/ło, SSl./CZ/SK ra/la	rå lå	ra la	gråd, kråva glåva, mlådy	grad, krava glava, mlady
(C)erC (C)elC	рѣ лѣ	ESl. (e)re/(o)lo, PL rze/le, CZ ře/lě, SKre/lie, SL/SR/MK re/le, HR rije/lije, BGrja/lja	rě lě	rě lě	brěg, prěd mlěko	brěg, prěd mlěko
CъrC	ръ	ESl. or, PL ar, BG ъr, otherwise r	r	r	trg, krčma	trg, krčma
CьrC	рь	ESl. er, PL ar/ierz, BG ъr, otherwise r	ŕ	r	dŕžati, smŕt́	držati, smrt
CъlC	lъ	RU/SL/MK ol, BE/UK ou, PL oł/łu/eł, CZ/SKl/lu, BCMS u, BG ъl	ȯl	ol	dȯlg, kȯlbasa	dolg, kolbasa
CьlC	ль	RU/SL/MK ol, BE/UK ou, PL oł/łu/eł/il, CZ/SKl/lu, BCMS u, BG ъl	ȯl	ol	tȯlsty, vȯlk	tolsty, volk
pj, bj, mj, vj	пль, бль...	ESl./SSl. plj, blj..., WSl. p, b...	pj, bj, mj, vj	pj, bj, mj, vj	kupjų, zemja	kupju, zemja
lь, lj nь, nj	ль нь	ESl./PL ľ/ń, otherwise ľ/l, ń/n	lj nj	lj nj	ljubiti, hvaljeńje denj, hrånjeńje	ljubiti, hvaljenje denj, hranjenje
rь, rj	рь	RU/PL/CZ/SL ŕ, otherwise r	ŕ, rj	r, rj	caŕ, tvorjeńje	car, tvorjenje
tь dь	ть дь	RU/UK/SK t́/d́, PL/BE ć/dź, CZ/SSl. t/d	t́ d́	t d	kost́ dóžd́	kost dožd
sь zь	сь зь	ESl./PL ś/ź, otherwise s/z	ś ź	s z	loś knęź	los knez
sj zj	ш ж	everywhere š/ž	š ž	š ž	prošų tęžeńje	prošu teženje
tj, kt́ dj, gd́	щ жд	ESl./SL č, WSl. c, BCMS ć, MK kj, BGšt ESl. ž, PL dz, CZ/SK z, SL d/j, BCMSđ, MK gj, BG žd	ć đ	č dž	svěća, noć među	svěča, noč medžu
šč	щ	CZ/SK/SSl. št, otherwise šč	šč	šč	ščetka	ščetka
tl, dl	л	ESl./SSl. l, WSl. tl/dl	l	l	moliti, grlo	moliti, grlo
g	г	UK/BY/CZ/SK h, otherwise g	g	g	glåva, jego	glava, jego
lьje, nьje tьje, dьje sьje, zьje rьje	льѥ, ньѥ тьѥ, дьѥ сьѥ, зьѥ рьѥ	RU lije/nije, UK llja/nnja, PL le/nie, CZlí/ní, SK lie/nie, SL/SH/MK lje/nje, BGl(i)e/n(i)e	ĺje, ńje ŕje t́je, d́je śje, źje	lje, nje rje tje, dje sje, zje	usiĺje, dělańje, primoŕje, žit́je, orųd́je, podlěśje	usilje, dělanje, primorje, žitje, orudje, podlěsje

Mednarodni besednjak

Slovani ne živijo na otoku in skozi stoletja so si njihovi jeziki izposodili tudi številne neslovanske besede. Del teh besed so prevzeli od neposrednih sosedov (nemščina, romanščina, turščina). Besedišče te vrste je le redko našlo pot do celotne jezikovne družine. Nemške izposojenke so na primer veliko pogostejše v zahodnoslovanski kot v ruščini ali bolgarščini, medtem ko je besed turškega porekla v južnoslovanščini več kot v drugih slovanskih jezikih. Zaradi tega večina tega besedišča ni splošno razumljiva in se zato ne uporablja v medslovanščini.

Druga kategorija je mednarodno besedišče, večinoma iz latinščine in grščine, pozneje pa tudi iz francoščine in v zadnjem času angleščine. Besede te vrste so si po Evropi in drugih delih sveta ponavadi podobne. So sestavni del vsakega slovanskega jezika in so lahko v veliko pomoč pri doseganju medsebojne razumljivosti, zlasti med bolj izobraženimi. Mednarodne besede so praktično enake v vseh jezikih in skorajda ni razlik v pomenu. Pri izposoji mednarodnega besedišča se čim bolj približamo zapisu izvirne besede in ga prilagajamo le toliko, kolikor zahteva pravopis. Še posebej za grško-latinski besednjak velja naslednje:

• Izogibamo se geminiranim soglasnikom: gramofon, grupa.
• Grška soglasnika th in ph sta poenostavljena v t in f: teatr, fenomen
• Grško y se piše i, kar je bližje tako črkovanju kot izgovorjavi v večini slovanskih jezikov: sistem, fizika
• Zvok k je vedno zapisan k in nikoli c: kontakt
• Zvok x (pogosto predstavljen z ch) je zapisan h: psiholog.
• Zvok y (v nemščini napisano ü, v francoščini u) postane ju: bjuro.
• Med samoglasniki zvok z (zapisan -s-) postane z: baza.
• Med samoglasniki zvok s (zapisan -ss-) postane s: masa.

Poleg tega so končnice na predvidljiv način prilagojene temu, kar je najpogostejše v slovanskih jezikih:

• Glagoli latinskega izvora (pogosto -ate, -fy, -ise/-ize v angleščini, -ieren v nemščini) imajo -ovati: organizovati , komunikovati.
• Latinski -ia (v angleščini preveden kot -ia ali -y) postane -ija: ekonomija.
• Angleščina -sis (iz grščine) postane -za: kriza.
• Imena kemijskih elementov itd. na -ium postanejo -ij: helij, kriterij.
• Besede na -um in -us običajno ohranijo te končnice: forum, korpus.
• Angleščina -ty (latinica -tas, -tatis) postane -tet: universitet.
• Angleščina -ics postane -ika: ekonomika.
• Angleščina -ism postane -izm: komunizm.
• Angleščina -ist postane -ist: komunist.
• Angleščina -sion postane -zija: televizija.
• Angleščina -ssion postane -sija: diskusija.
• Angleščina -tion postane -cija: akcija.
• Pridevniki, izpeljani iz teh samostalnikov, imajo končnico -ijny: televizijny, tradicijny.
• Angleški pridevniki v -al (latinsko -alis) se končajo na -alny: neutralny.
• Angleški pridevniki v -ic, -ical (latinsko -icus) imajo končnico -ičny: specifičny, komičny.
• Angleški pridevniki v -ive (latinsko -ivus) imajo končnico -ivny: pozitivny.
• Angleški pridevniki v -ous (latinsko -osus) imajo končnico -ozny: seriozny.

Bolj problematične so besede, prevzete iz angleščine. Pri pisanju v latinici lahko ohranimo prvotni zapis (bypass, knockout, jazz, teenager). Veliko besedil v medslovanščini pa je napisanih v cirilici ali v obeh pravopisih vzporedno, pogosto s pomočjo programa za prečrkovanje, zato se je seveda treba izogibati pisanju быпасс ali кноцкоут v cirilici! V večini primerov bi zato raje uporabili bolj fonetični pristop: bajpas, nokaut, džaz, tinejdžer, budžet, biznes, mjuzikl, futbol, koktejl itd.