Preskoči na vsebino

flavourisation

#Aromatizacija

Medslovanska narečja​

Samodejno prevajanje
Ta članek je bil samodejno preveden in lahko vsebuje morebitne napake. Zagotavljanje prevodov v več kot deset jezikov je zahtevna naloga in veselimo se vaše pomoči. Pišite nam na Discord, ​​če nam želite pomagati izboljšati kakovost naših prevodov. Lahko pa predlagate popravke neposredno prek GitHub.

Medslovanščina naj bi bila čim bolj v središču slovanskih jezikov, zato se trudimo ponuditi rešitve, ki so najboljše za vse Slovane skupaj, pri čemer se izogibamo prevladovanju značilnosti posameznih podskupin. Te rešitve pa niso vedno idealne za komunikacijo med podmnožico slovanskih govorcev: kar je najboljše v Bolgariji ali na Hrvaškem, ni nujno najboljše na Poljskem ali v Rusiji. Interslavic bi moral biti dovolj prilagodljiv, da bi ponudil rešitve za vse te različne vrste komunikacije. To je mogoče uresničiti na štirih različnih ravneh:

  • Na leksikalni ravni. Medslovanske besede so izbrane tako, da so čim bolj razumljive med čim večjim številom Slovanov, vendar ni vedno mogoče najti besede, ki bi bila vsem razumljiva. Očitno beseda, ki jo zahodni in vzhodni Slovani običajno razumejo, južnim Slovanom pa ne pozna, ne bo v veliko pomoč pri komunikaciji s Srbi ali Bolgari. Zato slovar včasih ponuja sinonime, pri čemer ena beseda pokriva en del slovanskega ozemlja, druga pa drugega, kar uporabniku omogoča izbiro besed, ki so razumljive določeni podskupini.
  • Na fonološki ravni. Tudi če se beseda pojavlja v vseh slovanskih jezikih, ni nujno, da zveni povsod enako. Na primer, Rusi in Ukrajinci uporabljajo korova za kravo, Poljaki in Lužički Srbi krowa, Čehi, Slovaki in Južni Slovani krava. Za Rusa je krova lažje razumljiv kot krava, vendar ni razloga, da bi ga Čehi in/ali Slovaki uporabljali na primer v komunikaciji z Južnimi Slovani.
  • Na pravopisni ravni. Pisano medslovanščino lahko govorci določenih jezikov bolje seznanijo z uporabo pravopisa, podobnega njihovemu. Na primer, da bi se prilagodili rusko govorečim, bi lahko uporabili я, ю in й namesto obrazcev s cirilico ј.
  • Na slovnični ravni. Na primer tako, da se izogibajo uporabi nedoločnikov in samostalniških primerov pri naslavljanju Bolgarov.

Postopek dodajanja lokalne barve, da medslovanski jezik izgleda in zveni govorcem določenih jezikov bolj domače, se imenuje "aromatizacija". Možnosti je neskončno: za vsak slovanski jezik ali narečje je mogoče ustvariti »nacionalno« ali »regionalno« različico, ki bo po vsej verjetnosti dala domačemu govorcu vtis smešne, a povsem razumljive variacije njegovega jezika. . Poleg tega aromatiziranje ni doseženo le s prilagajanjem medslovanskega jezika poslušalcu/bralcu, skoraj neizogibno ga določa tudi jezik govorca/pisca. Če primerjate medslovanščino, ki jo piše Poljak, in medslovanščino, ki jo piše Srb, zlahka opazite razlike.

Bilo bi predaleč, če bi opisovali vse mogoče aromatizirane oblike medslovanščine. Osredotočimo se torej na oblike, namenjene le večjim skupinam, kar lahko dosežemo tako, da pri nekaterih Slovanih pripišemo večjo težo razumljivosti kot pri drugih. Ker medslovanski jezik uporablja sistem glasovanja kot orodje za sestavljanje besed, slovničnih končnic in glasov, se lahko izid glasovanja spremeni, če se nekaterim jezikom pripiše manjša teža ali pa se jih popolnoma izloči. Tako namesto rešitev, ki najbolje delujejo za vse Slovane kot celoto, uporabljamo lastnosti, ki so značilne samo za podmnožico slovanskih jezikov. Rezultat lahko opišemo kot »narečja«, nekatera pod večjim vplivom vzhodnoslovanskega, nekatera bolj južnoslovanskega itd.

Aromatizacija v izgovorjavi​

Flavorizacija v izgovoru

Osnova za manipulacijo medslovanščine je etimološka abeceda, skupek neobveznih črk, ki v resnici nimajo lastne izgovorjave, ampak predstavljajo foneme, katerih izgovorjava se razlikuje od enega jezika do drugega. V medslovanščini jih je mogoče uporabiti za posredovanje dodatnih etimoloških informacij, lahko pa jih uporabimo tudi za drugačen namen: z drugačnim (nestandardnim) zapisom in/ali izgovorom lahko besedilo prilagodimo za boljše razumevanje. govorci določene skupine jezikov.

Izgovorjava y se od i razlikuje le v ruščini, beloruščini, poljščini in lužiški srbščini; v južnoslovanskih jezikih, v ukrajinščini ter v pogovorni češčini in slovaščini se je zlila z i. Če torej nagovarjate samo južnoslovansko občinstvo, je absolutno priporočljivo zamenjati vse y z i.

Samoglasnik ě se je z e zlil v je (v ruščini in poljščini) ali e (v slovenščini, srbščini in makedonščini), v preostalih jezikih pa se je različno razvil v i, ije, je, ja ali a (medtem ko e vedno ostane trd e). Posledično ima lik ě odlične kompromisne lastnosti: Srb lahko rěč bere kot svoj reč, Hrvat kot svoj riječ, Ukrajinec kot svoj rič. Za Ruse in Poljake je razlika nepomembna.

Običajno se (zgodovinsko nosni) samoglasnik ę piše in izgovarja kot e, vendar je to značilnost, značilna za južnoslovansko. Bolj severnoslovanski priokus lahko dosežete tako, da ga nadomestite z ja (za mehkim soglasnikom a).

Samoglasnik ų se ujema z u v večini slovanskih jezikov, razen v poljščini (ą/ę), slovenščini (o), makedonščini (a) in bolgarščini (ъ).

Črka å ne obstaja v nobenem slovanskem jeziku kot samostojen fonem. Medslovanščina uporablja a v tem položaju, tako kot stara cerkvena slovanščina, južnoslovanščina, češčina, slovaščina in številne besede v ruščini. Če želite besedilu dati bolj severnoslovanski pridih, lahko namesto tega uporabite o.

Črka ȯ predstavlja močan trd jer (ъ). Vzhodnoslovanski, slovaški, zgornji lužiški srbski in makedonski jezik imajo tu o, slovenščina in preostali zahodnoslovanski jeziki e, srbohrvaški a in bolgarski ъ (ă). Interslovan ima na tem mestu o, vendar za bolj zahodnoslovanski okus lahko uporabite e.

Črka ė predstavlja močan mehak jer (ь). V vseh slovanskih jezikih se je razvil v e, razen v srbohrvaščini, ki ima a.

Če pred r ali ŕ stoji soglasnik in jima ne sledi samoglasnik, tvorita ločen zlog, ki se izgovarjata bolj manj kot ǝr in ʲǝr. V češčini, slovaščini, slovenščini, srbohrvaščini in makedonščini sta se združili v zlogovni r. Za bolj severno/vzhodnoslovanski priokus lahko napišete or za zlogovne r in er za zlogovne ŕ.

Soglasnik g se v ukrajinskem, beloruskem, češkem, slovaškem in zgornjem lužiškem srbščini izgovarja bolj kot pridihani h.

Medtem ko ima standardna medslovanska dva omehčana soglasnika (lj in nj), jih ima etimološka abeceda sedem: ĺ ń ŕ t́ d́ ś ź (upoštevajte, da sta lj in nj enaka ĺ in ń). Preostalih pet je večinoma odsotnih v južnoslovanščini, ś ź tudi v češčini in slovaščini ter ŕ v slovaščini in beloruščini. Če želite dati besedilu bolj severnoslovanski videz in občutek, je vredno priporočila, da vključite vse. V tem primeru bi bilo seveda logično, če bi vse omehčane soglasnike zaznamovali enako: z mehkim znakom ь v cirilici, z akutom ali rogljem (háček) v latinskem pravopisu. Namesto ľ ali ĺ (oba najdemo le v slovaščini) je mogoče uporabiti tudi l za mehko ʎ in ł za trdo l. Ta metoda se uporablja v poljščini, lužiški srbščini in nekaterih oblikah beloruske Łacinka in ukrajinske Latynka.

Črki ć in đ sta običajno upodobljeni kot č in dž, vendar ju je mogoče ohraniti v bolj južnoslovanski različici (zapisano ћ in ђ v cirilici). Nikoli pa ne uporabljajte ћ in ђ za ть in дь, saj sta to ločeni etimološki entiteti!

Končno je zaporedje šč (cirilica: шч) mogoče aromatizirati št v južnoslovanščini. V cirilici se lahko piše tudi щ.

Sever in jug​

Spet je število možnih kombinacij med jeziki skoraj neskončno in bilo bi predaleč, če bi opisali vsako možno aromatizirano obliko medslovanščine. Najbolj očitne razlike med slovanskimi jeziki je mogoče pokriti z dvema različnima modeloma aromatiziranja (poleg »standardnega« medslovanskega): bolj severno usmerjenim (osredotočen na ruščino, beloruščino, poljščino in lužiško srbščino, s sekundarnim poudarkom na češčini, slovaščini in ukrajinščina) in bolj južno usmerjena (osredotočena na južnoslovanščino, tudi s sekundarnim poudarkom na češčini, slovaščini in ukrajinščini). Glede na prejšnji odstavek bi lahko izgledali takole (rumena polja so tista, kjer se aromatizirana oblika razlikuje od standardne):

y ě ę ų å ė ȯ syll. r ŕ lj/ĺ nj/ń ŕ t́ d́ ś ź ć đ šč
Northern y e ja u o e o or er ľ ń/ň ŕ/ř ť ď ś ź č dž šč
Southern i ě e u a e ă r lj nj r t d s z ć đ št

Poleg tega bi se nedoločniki severne arome končali na -ť namesto na -ti, nominativ/tožilnik ednine pridevnikov bi moral biti -e namesto -o (dobre detja namesto južnega dobro děte). Severna aroma daje prednost relativnemu zaimku ktory, medtem ko južna aroma daje prednost koj. Podobno je v primeru predpone vy-/iz- prva usmerjena proti severu, druga pa k jugu. V južni aromi je treba predlog dlja „za” nadomestiti z za.

Aromatizacija pri črkovanju​

Flavorizacija v pravopisanju

Medslovanščino lahko nekaterim skupinam naredimo dostopnejšo tudi z manipulacijo načina pisanja. Standardna latinica večinoma temelji na slovenski abecedi z dodatkom y (iz zahodnoslovanskega) in ě (iz češčine in lužiške srbščine). Ta abeceda pa se bistveno razlikuje od poljske abecede in govorci poljščine morda ne bodo takoj razumeli črk, kot sta ě ali š. Da jim olajšamo delo, lahko na primer zamenjamo v, č, š, ž in ě z w, cz, sz, ż in ie. Poljakom bi pomagalo tudi sprejetje ę in ų iz etimološke abecede, predstavljeno kot ię oziroma ą. Podobne spremembe je mogoče narediti tudi za govorce drugih jezikov:

e ě ę ų č š ž g h v l lj nj
Polish-based ie ię ą cz sz ż g ch w ł l ń/ni
Czech/Slovak-based e ě ia u č š ž h ch v l ľ ň
Croatian-based e je e u č š ž g h v l lj nj

Standardna cirilica temelji na srbski/makedonski cirilici z dodatkom ы (iz ruščine in beloruščine) in є (iz ukrajinščine). Problematično je, ker Vzhodni Slovani ne razumejo vedno pravilno cirilice ј, ki jo običajno izgovarjajo kot dž kot v angleščini, medtem ko številni Južni Slovani črke ы ne poznajo. V situacijah, ko je besedilo predstavljeno tako v latinici kot v cirilici, je lahko dobra ideja uporabiti aromatizirano črkovanje, ki je posebej namenjeno vzhodnim Slovanom, saj Srbi in Makedonci bolj poznajo latinico.

ы є ј ја ју јо је ји љ њ
Serbian/Macedonian-based и е ј ја ју јо је ји љ њ
Bulgarian-based и е й я ю йо/ьо йе/ье и ль нь
East Slavic ы е й я ю йо/ьо (й)е/ье и/ьи ль нь

Primeri​

Priměry

Etymological alphabet​

Međuslovjańsky jest orųďje dlja komunikacije s Slovjanami. Učeńje ne jest tęžko i ne trȯvaje dȯlgo. Znajųći taky język, člověk imaje možnosť, da by izražal sę vȯ vśakoj slovjańskoj dŕžavě i råzuměl skoro vśe, čto ljudi k njemu govoręt i pišųt. S pomoćjų flavorizacije možno jest približati svoje teksty ješče bolje k regionaľnym ili městnym variantam, da by one iměli vęće vȯzhodnyh, sěvernyh, zapadnyh ili južnyh čŕt.

Northern variant, East Slavic orthography​

Меджусловяньски ест орудье для комуникацие с Словянами. Ученье не ест тяжко и не тровае долго. Знаючи такы язык, чловек имае можность, да бы изражал ся во всякой словяньской державе и розумел скоро все, что люди к ньему говорят и пишут. С помочю флаворизацие можно ест приближать свое тексты еще болье к региональным или местным вариантам, да бы оне имели вяче возходных, северных, западных или южных черт.