2. stopnja

Samodejno prevajanje

Ta članek je bil samodejno preveden in lahko vsebuje morebitne napake. Zagotavljanje prevodov v več kot deset jezikov je zahtevna naloga in veselimo se vaše pomoči. Pišite nam na Discord, ​​če nam želite pomagati izboljšati kakovost naših prevodov. Lahko pa predlagate popravke neposredno prek GitHub.

V Ravni 1 ste se naučili številnih oblik, ki jih lahko uporabite, da postanete razumljivi Slovanom na zelo osnovni ravni. Ta jezik pa je zelo primitiven in sploh ne upošteva bogastva slovanskih jezikov. Torej, če ste kos izzivu, je tukaj še nekaj orodij, s katerimi lahko Slovianto naredite videz in zvok veliko bolj naraven.

Raven 2 se razlikuje od Raven 1 na dva načina:

1. Spoznali boste spol v slovanščini in kako ga uporabljati v Slovianto,
2. Naučili se boste spregati glagole.

Spol

Večina evropskih jezikov ima slovnični spol – angleščina je ena redkih izjem. Nič več kot logično ni, da so besede, ki označujejo moške osebe, vedno moške, besede, ki označujejo ženske, pa ženske. Ideja slovničnega spola pa je, da ima vsak samostalnik spol, tudi če med tem spolom in pomenom besede ni nobene logične povezave. V francoščini je na primer le vin „vino” moškega spola, la bière „pivo” pa ženskega spola. V nemščini je tudi der Wein „vino” moškega spola, das Bier „pivo” pa srednjega rodu. Spol samostalnika ne vpliva le na členek, ampak tudi na pridevnike, svojilne zaimke in druge besede, ki spreminjajo ta samostalnik. Francozi imajo un bon vin froid „eno dobro hladno vino”, vendar une bonne bière froide „eno dobro hladno pivo”.

Vsi slovanski jeziki imajo tri spole: moški, ženski in srednji. Na prvi stopnji Slovianto spol ne igra vloge, ker ni bistvenega pomena za komunikacijo na najbolj osnovni ravni. Majhni otroci se pogosto zmotijo s spolom, vendar jih je vseeno mogoče razumeti. Kar pa ne spremeni dejstva, da dobry žena "dobra ženska" zveni okorno, saj je žena ženski, končnica -y pa moška. Vaš Slovianto lahko naredite videz in zvok veliko bolj naraven, če upoštevate tudi spol. Ugotavljanje spola samostalnika sploh ni težko, saj je skoraj v vseh primerih dovolj že pogled na besedo, da ugotovimo njen spol, kar pomeni, da se spola ni treba posebej učiti.

Samostalniki

Če želite izvedeti, ali je beseda moškega, ženskega ali srednjega rodu, je dovolj, da pogledate konec:

• Moške besede se vedno končajo na soglasnik:

  • muž "moški"
  • syn „sin”
  • dom „hiša”

• Besede na -a so ženskega rodu:

  • žena „ženska, žena”
  • duša „duša”
  • voda „voda”

• Besede na -o in -e so srednjega rodu:

  • slovo „beseda”
  • děte „otrok”
  • morje „morje”

• Obstaja tudi skupina besed ženskega rodu, ki se končajo na soglasnik. Praviloma si zapomnite, da je večina teh besed, ki se končajo na -ost:

  • kost „kost”
  • velikost "veličina"

Obstaja nekaj izjem, vendar vam v tem trenutku ni treba skrbeti.

Na prvi stopnji ste se naučili, da je množinska končnica -i. To dobro deluje pri samostalnikih moškega in ženskega rodu, vendar je v primeru samostalnikov srednjega rodu namesto tega bolje uporabiti -a:

• slovo → slova „besede”
• děte → děta „otroci”
• morje → morja „morja”

Pridevniki

Spol nimajo samo samostalniki, enako velja za pridevnike in podobne modifikatorje. Tako kot v francoščini in nemščini imajo slovanski jeziki spolno soglasje. To pomeni, da ko samostalniku moškega rodu priloži pridevnik, ta pridevnik prevzame moško obliko, samostalnik ženskega rodu pridevniško obliko itd. Dobry žena deluje nekoliko otročje in okorno, saj združuje samostalnik ženskega rodu z moški pridevnik. Zapomnite si torej naslednje stvari:

• Moška končnica je -y ali -i. To je oblika, navedena v slovarju:

  dobry muž "dober človek"

• Končnica v ženskem rodu je -a:

  dobra žena "dobra ženska"

• Končnica srednjega rodu je -e:

  dobre děte "priden otrok"

• Za vse spole je množinska končnica -e:

  • dobre muži „dobri možje”
  • dobre ženi „dobra ženska”
  • dobre děta „dobri otroci”

Enako kot za pridevnike, velja tudi za svojilne, kazalne, odnosne, nedoločne zaimke, pa tudi za števila.

• Svojilni zaimki moj „moj”, tvoj „tvoj, tvoj”, naš „naš”, vaš „tvoj (mn.)”, svoj „svoj” in čij „čigav” imajo enake končnice kot pridevniki (razen v moškem rodu): moj (m.s.), moja (ž.s.), moje (s.s.), moje (mn.). ). Enako velja za vprašalni zaimek koj „kateri”:

  • moj muž „moj mož”
  • tvoja žena „tvoja žena”
  • naše děte „naš otrok”
  • koje prijatelji "kateri prijatelji"

• Svojilni zaimki tretje osebe (jego „njegov, njegov”, jej „njen”, jih „njihov”) se ne spreminjajo (to je zato, ker te besede niso strogo svojilni zaimki, ampak dobesedno nekaj pomenijo kot "od njega" itd.):

  • jego žena „njegova žena”
  • jih prijatelji „njihovi prijatelji”

• kazalni zaimek toj ima oblike ta (ž.s.), to (s.s.) in te (mn.), namesto *toja, *@@ 83... (seveda enako velja za tutoj in tamtoj):

  • toj muž "ta moški"
  • ta žena „ta ženska”
  • to děte "ta otrok"
  • te prijatelji „ti prijatelji”

• Odnosni zaimek ktory se obnaša kot pridevnik:

  • žena, ktora čita „ženska, ki bere”
  • děte, ktore ja viděl "otrok, ki sem ga videl"

• Število jedin „ena” ima obliko jedna (ž.s.) in jedno (s.s.):

  • jedin muž "en človek"
  • jedna žena "ena ženska"
  • jedno děte "ta otrok"

Glagoli

Sedanjik

infinitive	děla-ti	prosi-ti	nes-ti
ja	děla-m	prosi-m	nes-e-m
ty	děla-š	prosi-š	nes-e-š
on/ona/ono	děla	prosi	nes-e
my	děla-mo	prosi-mo	nes-e-mo
vy	děla-te	prosi-te	nes-e-te
oni	děla-j-ut	prosi-j-ut	nes-ut

V Slovianto stopnji 1 ste se naučili, da se sedanjik tvori z dodajanjem končnice -(e)t k korenu: ja děla-t "jaz", vy prosi-t "sprašujete", oni nes-et "nosijo". Za slovansko uho pa se to sliši nenaravno, ker vsi slovanski jeziki sklanjajo svoje glagole za osebo in število. Če želite narediti boljši vtis, lahko veliko pridobite, če se naučite tudi nekaterih teh osebnih koncev.

Torej, čas je, da pozabite na konec -t! Namesto tega si zapomnite naslednje končnice: -m, -š, -Ø (brez končnice) v prvi, drugi in tretji osebi ednine ter -mo, -te, -ut v prvi, drugi in tretji osebi množine. Ko se koren konča na samoglasnik, vstavite -j- pred končnico -ut. Ko se koren konča na soglasnik, vstavite -e- pred preostale končnice. Oglejte si tabelo na desni za nekaj primerov.

Končnico -š in osebni zaimek ty uporabljajte samo za družino, prijatelje, otroke itd. V drugih primerih ljudi naslavljajte v drugi osebi množine (vy, -te).

Preteklik

infinitive	děla-ti	prosi-ti	nes-ti
ja (m.), ty (m.), on	děla-l	prosi-l	nes-l
ja (f.), ty (f.), ona	děla-la	prosi-la	nes-la
ono, to	děla-lo	prosi-lo	nes-lo
my, vy, oni	děla-li	prosi-li	nes-li

V preteklem času se glagoli ne spregajo za osebo. Vendar pa so konjugirani glede na spol. To se morda zdi nenavadno, vendar je razlaga precej preprosta: oblika dělal je pravzaprav deležnik, ki pomeni nekaj takega kot "opraviti", in se zato ujema s subjektom v spolu in številu, ne pa osebno. Obrazci so prikazani v tabeli na desni.

Prihodnjik

Prihodnjik se tvori z združitvijo prihodnjika glagola byti „biti” z nedoločnikom. Oblike so enake, kot če bi glagol *bud-ti spregali v sedanjiku: ja budem dělati, ty budeš dělati, on bude dělati, itd.

Pogojno

Pogojnik nastane z dodajanjem delca by preteklemu času in je zato podvržen dogovoru o spolu: ja by dělal „jaz (m.s.) bi naredil/sem naredil”, ty by dělala „ti (ž.s.) bi naredil/smo naredili”, my by dělali „mi bi naredili/smo naredili”.

Nujno

infinitive	děla-ti	prosi-ti	nes-ti
2nd sg. ("Do!")	děla-j	prosi-j	nes-i
2nd pl ("Do!")	děla-jte	prosi-jte	nes-ite
1st ("Let's do!")	děla-jmo	prosi-jmo	nes-imo

Poleg velelne oblike, ki ste se je že naučili (2. oseba množine), obstajajo tudi velelne oblike za 2. osebo ednine in 1. osebo množine. Končnice so -j (2 sg.), -jmo (1 pl.) in -jte (2 pl.) za samoglasnikom ter -i (2 sg.), -imo (1 pl. ) in -ite (2 pl.) za soglasnikom. Tako dělajte pomeni "naredi!" in je lahko namenjen več osebam hkrati, vendar služi tudi kot bolj vljudna oblika ednine, medtem ko se dělaj uporablja samo za prijatelje, družino in otroke. Dělajmo pomeni: "Naredimo".

Glagol "biti"

	present	past	future	conditional	imperative
ja	jesm	byl (-a)	budem	by byl (-a)	—
ty	jesi	byl (-a)	budeš	by byl (-a)	budi
on ona ono	jest	byl byla bylo	bude	by byl by byla by bylo	—
my	jesmo	byli	budemo	by byli	budimo
vy	jeste	byli	budete	by byli	budite
oni	sut	byli	budut	by byli	—

Ker vse zgoraj navedeno vpliva tudi na edini nepravilni glagol v Slovianto, byti „biti“, je tukaj njegova popolna spregatev.

Vzorčno besedilo

Interslavic

Naše selo

Iz vse možlive města, kde žijut ljudi, ja naj-mnogo ljubim male selo, daleko od šumny grad, s jego mala společnost. Ono ne ima prěpolnjene bloki, jedino male drevenne domki. Jest to proste i malovatelne město dlja žitje, s žiteli, čije lica sut ravno znane kak cvěti v naš sad. To jest zatvorjeny svět s nemnogo ljudi, blizko sjedinjene kak mravki v mravska kopa, pčeli v pčelnik, ovci v ovčarnija, mniški v konvent, ili morniki na korabja – kde vsekto zna vsekogo i vsekto jest znany od vsekogo, kde vsekto interesova se v vsekogo i vsekto može imati nadeja, že nekto interesova se v jego.

Kak milo bylo by zanuriti se v to srdečne čutje od ljubjenje i neznane običaji, sobrati se i byti prijatelji s te vse jedinstvene ljudi okolo nas! Tako, že my budemo znati vse zakutki i povrati od tenke ulici i solnečne luki, ktore my prohodimo vsaki denj. Mala socialna grupa, ktora jest selska společnost, jest to, za čto poezija i proza blagodarijut naj-mnogo. Dolga, raztegnjena draga, ktora bludi se v mily, teply denj i prěhodi črěz velika, široka draga, polna od avta i tiri. Vy hočete putovati s mene, dragi čitatelj? Put ne bude dolgy. My načinamo na dolina konec i odtudy my budemo pohoditi v vrh.

Slovenščina

Naša vas

Od vseh možnih krajev, kjer ljudje živijo, mi je najbolj všeč majhna vasica, oddaljena od mestnega hrupa, s svojo majhno skupnostjo. Nima prenatrpanih stanovanj, le majhne lesene hišice. To je preprosto in slikovito mesto za življenje, s prebivalci, katerih obrazi so znani kot rože na našem vrtu. To je osamljen svet z malo ljudmi, ki so tesno povezani kot mravlje v mravljišču, ali čebele v panju, ali ovce v staji, ali nune v samostanu ali mornarji na ladji – kjer vsi poznajo vse in vsi ki ga poznajo vsi, kjer se vsak zanima za vse in vsak lahko upa, da se drugi zanimajo zanj.

Kako prijetno bi se bilo potopiti v ta prisrčen občutek ljubezni in neznanih navad, se zbrati in prijateljevati z vsemi temi edinstvenimi ljudmi okoli nas! Tako kot bomo poznali vse vogale in zavoje senčnih ulic in sončnih travnikov, mimo katerih se peljemo vsak dan. Majhna družbena skupina, to je podeželska družba, je tisto, čemur se poezija in proza najbolj zahvalita. Dolga, razpotegnjena ulica, ki se vije na lep, topel dan in prečka veliko, široko cesto, polno avtomobilov in tovornjakov. Bi rad potoval z mano, dragi bralec? Pot ne bo dolga. Začnemo na koncu doline, od tam pa nadaljujemo v hrib.

Pravne informacije

This article has been republikovano with the permission of its original author, Jan van Steenbergen.