1. stopnja

Samodejno prevajanje

Ta članek je bil samodejno preveden in lahko vsebuje morebitne napake. Zagotavljanje prevodov v več kot deset jezikov je zahtevna naloga in veselimo se vaše pomoči. Pišite nam na Discord, ​​če nam želite pomagati izboljšati kakovost naših prevodov. Lahko pa predlagate popravke neposredno prek GitHub.

Abeceda in izgovorjava

Slovianto lahko zapišemo v latinici in cirilici, vendar se bomo tukaj osredotočili na latinico:

A – kot a v angleščini father

B – kot v angleščini

C – kot ts v angleščini „bits”

Č – kot ch v angleščini „church”

D – kot v angleščini

DŽ – kot j v angleščini „John”

E – kot e v angleščini „best”

Ě – kot ye v angleščini „yet”

F – kot v angleščini

G – kot g v angleščini „good”

H – kot ch v škotskem „loch”

I – kot ea v angleščini „beat”

J – kot y v angleščini „yard”

K – kot v angleščini, vendar brez aspiracije

L – kot v angleščini

LJ – kot li v angleščini „million”

M – kot v angleščini

N – kot v angleščini

NJ – kot ny v angleščini „canyon”

O – kot o v angleščini „or”

P – kot v angleščini, vendar brez aspiracije

R – zvit r

RJ – zavrten r, ki mu sledi ye kot v angleščini „yet”

S – kot s v angleščini „spin”

Š – kot sh v angleščini „shop”

T – kot v angleščini, vendar brez aspiracije

U – kot oo v angleščini „book”

V – kot v v angleščini „avoid”

Y – kot i v angleščini „bit”

Z – kot v angleščini

Ž – kot si v angleščini „vision”

V Medslovanskem slovarju boste našli tudi druge znake, na primer ò, ų, å ali ť. Diakritike lahko preprosto prezrete in jih berete kot o, u, a, t itd. To velja tudi za ě. Edina znaka, ki ohranjata svoje diakritike v latinskem pravopisu, sta č, š in ž. Če se vam zdi pisanje neprijetno, lahko kot alternativo vedno uporabite cz, sz in zs (ali cx, sx in zx).

Poudarjanje je dokaj prosto. Bolj pomembno je, da govorite počasi in jasno. Kot splošno vodilo bi bilo vredno priporočiti, da poudarek postavite na predzadnji zlog.

Slovnica

Samostalniki

• Samostalniki se lahko končajo na soglasnik ali -a, -o, -e.
• Slovianto nima člankov. Zato lahko žena pomeni "ženska" ali "ženska".
• Množina se tvori z dodajanjem -i, če se beseda konča na soglasnik, ali z zamenjavo končnega samoglasnika z -i:
  • muž „moški” → muži „ampak”
  • žena „ženska” → ženi „ženske”
  • slovo „beseda” → slovi „besede”

Pridevniki

• Pridevniki imajo običajno končnico -y ali -i. Ne sklanjajo se in jih je treba postaviti pred samostalnik.

• Pridevnik lahko spremenite v prislov tako, da -y zamenjate s končnico -o:

  dobry „dobro” → dobro „dobro”

• Pridevniki se primerjajo z besedami vyše („več”), menje („manj”), naj- („največ”) in najmenje („najmanj”):

  • dobry „dobro”
  • vyše dobry "boljši"
  • naj-dobry "najboljši"
  • menje dobry "manj dobro"
  • najmenje dobry „najmanj dober”

Osebni zaimki

• Za razliko od samostalnikov osebni zaimki v Slovianto razlikujejo med nominativom (predmet stavka, agent) in akuzativom (predmet, pacient).

• Zadevni obrazci so: ja „jaz”, ty „ti (ed.), ti”, on „on”, ona „ona”, my „midva”, @@ 56 „ti (mn.)”, oni „oni”.

• Oblike predmeta so: mene „jaz”, tebe „ti (ed.), ti”, jego „on”, ju „ona”, nas „mi”, @@ 65 „ti (mn.)”, jih „oni”.

• Tako kot večina naravnih slovanskih jezikov ima medslovanski jezik razlikovanje T-V, tj. vy in vas se uporabljata ne le za drugo osebo množine, ampak tudi kot vljudnostni obliki v ednini. Ty/tebe se uporabljajo za naslavljanje prijateljev, sorodnikov in otrok.

• Slovianto ima tudi povratni zaimek, se, ki pomeni "sebe, sebe, sebe, ...". Nima subjektne oblike, ima samo predmetno obliko.

• Ta povratni zaimek se lahko uporablja tudi kot povratni zaimek. Oni myt se pomeni: »umivajo se«, lahko pa tudi: »umivajo se drug drugega«.

• Predlogu vedno sledi tožilnik:

  • s mene "z mano"
  • bez jego "brez njega"
  • za tebe "za tabo"

• Za posredni predmet se lahko doda predlog k „do, proti”:

  Dajte k mene ... "Daj mi ..."

Svojilni zaimki

• Svojilni zaimki so: moj „moj”, tvoj „tvoj, tvoj”, jego „njegov, njen”, jej „njen”, naš „naš”, vaš „tvoj (mn.)”, jih „njihov”. Svojilni zaimki se tako kot pridevniki ne sklanjajo.
• Če je posestnik tudi osebek v stavku, se povratnik svoj „svoj” uporablja za vse osebe.
• Obstajajo tudi vprašalni in nedoločni svojilni zaimki, npr. čij „čigav”, ničij „nikogar”, něčij „nečiji”, čij-koli „kogarkoli”.

Prikazni zaimki

• kazalni zaimek je toj „ta, ta, ti, oni”.
• Kadarkoli je treba razlikovati med tukaj in tam, imamo pred tem tu- „tukaj” ali tam- „tam”: tutoj „ta, ti”, tamtoj „ono, oni” .
• Pri neodvisni uporabi uporabite to:
  • Čto jest to? "Kaj je to?"
  • To jest kniga. "To je knjiga."

Odnosni zaimki

• V poenostavljenem jeziku, kot je Slovianto, se je bolje izogibati podrejenim stavkom. Če pa vseeno potrebujete relativni zaimek, uporabite ktory „kateri“.

Vprašalni in nedoločni zaimki

• Obstajata dva osnovna zaimka: kto „kdo” in čto „kaj”. Tako kot osebni zaimki ima tudi kto tožilnik kogo za neposredni predmet.
• Iz teh je izpeljanih tudi več nedoločnih zaimkov, npr. někto „nekdo”, kto-koli „kdor koli”, ničto „nič”, vsečto „vse” (glejte naslednji razdelek).

Zaimenski prislovi

• Vsak jezik ima posebno kategorijo medsebojno povezanih zaimkov, prislovov in pridevnikov, tako imenovani correlatives. Skratka, to so vprašalne besede in besede, ki se uporabljajo za splošen odgovor na ta vprašanja. V angleščini, pa tudi v mnogih drugih jezikih, so te besede med seboj povezane na dokaj predvidljiv način (na primer: where/tukaj/tam/nekje/kjerkoli/nikjer/povsod, od koder/odtod/tod itd.) . Tudi v Slovianto je tako.
• Vprašalne besede se običajno začnejo z k-: kto „kdo”, kogda „kdaj”, kde „kje”, ktory „kateri”, koliko „koliko”
• Če je odgovor določena stvar, kraj itd., se beseda začne z t-: to „to, to”, togda „potem”, toliko „toliko”
• Če je odgovor nekaj neznanega ali nedoločenega, se beseda začne z ně- (ki ji sledi vprašalna beseda): někto „nekdo”, někogda „nekoč, nekega dne”, někde „nekje, nekje”
• Če je odgovor negativen, se beseda začne z ni- (ki ji sledi vprašalna beseda): nikto „nihče”, nikogda „nikoli”, nikde „nikjer”
• Če je odgovor nekaj nepomembnega, se beseda konča z -koli, dodano vprašalni besedi: kto-koli „kdor koli”, kogda-koli „kadar koli, kadar koli”, kde-koli „kjer koli, kjer koli”
• Če je odgovor vseobsegajoč, se beseda začne z vse- ali ves-: vsegda „vedno”, vesde „povsod”

Številke

• Kardinalna števila od 1 do 10 so:

  1 – jedin, 2 – dva, 3 – tri, 4 – četyri, 5 – pet, 6 – šest, 7 – sedm, 8 – osm, 9 – devet, 10 – deset

• »-najstniki« (11-19) so oblikovani z dodajanjem -nadset:

  11 – jedinnadset, 12 – dvanadset, ...

• »-veze« (20, 30 ... 90) so oblikovane z dodajanjem -deset:

  20 – dvadeset, 30 – trideset, ...

• „-stotine” (200, 300 ... 900) nastanejo z dodajanjem -sto:

  200 – dvasto, 300 – tristo, ...

• Višje številke:

  1.000 – tyseč, 1.000.000 – milion, 1.000.000.000 – miliard

• Kombinacije teh so vedno sestavljene od visokega proti nizkemu:

  5,678 – pet-tyseč šeststo sedmdeset osm

• Vredna števila se oblikujejo tako, da se ustreznemu kardinalnemu številu doda -y, razen v naslednjih primerih:

  1. – prvy, 2. – drugy, 3. – tretji, 4. – četvrty, 100. – sotny ali stoty, 1000. – tysečny

Glagoli

• Vsi glagoli imajo infinitivno končnico -ti:

  • dělati „opraviti”
  • prositi „vprašati”
  • nesti „nositi”

• deblo dobimo z odstranitvijo končnice -ti iz infinitiva:

  • děla-
  • prosi-
  • nes-

• Na tej zgodnji stopnji bo zadostoval en konec za sedanji čas. Nastane z dodajanjem -t na steblo. Če se sedanjikovo deblo konča na soglasnik, se -e- vstavi med deblo in končnico:

  • ja děla-t "Jaz"
  • vy prosi-t „sprašuješ”
  • oni nes-et "nosijo"

• In tukaj je nekaj nepravilnosti, ki se tako pogosto dogaja v slovanščini, da bi se je prav zdaj lahko naučili: če se koren konča na k ali g, postaneta ta soglasnika č in ž pred vstavljenim e:

  • pekti „peči” → pečet
  • mogti „lahko” → možet

• Za pretekli čas dodajte -l (ednina) ali -li (množina) v koren:

  • ja děla-l "Sem, sem naredil"
  • on prosi-l „je vprašal”
  • my nes-li „nosili smo”

• Za prihodnji čas uporabite bude z infinitivom:

  • ja bude dělati "Bom naredil"
  • my bude prositi „vprašali bomo”
  • oni bude nesti "nosili bodo"

• Pogojnik se tvori z uporabo delca by s preteklim časom:

  • ja by dělal „Naredil bi/naredil bi”

• Imperativ ima končnico -jte za samoglasnikom ali -ite za soglasnikom:

  • děla-jte "naredi!"
  • prosi-jte „vprašaj!”
  • nes-ite "nosi!"

• pretekli trpni deležnik nastane tako, da se korenu doda -ny. Če se koren konča na soglasnik, vstavite -e- med koren in končnico. Če se koren konča na -i-, vstavite -e- in spremenite nastali -ieny v -jeny:

  • děla-ny „končano”
  • nes-eny „prenesen”
  • prosi-eny → prosjeny „vprašano”

• Glagol byti "biti" je nepravilen:

  • sedanjik: jest
  • preteklik: byl, byli
  • prihodnjik: bude
  • pogojno: byl by, byli by
  • nujni naklon: budite

• Pasivni glas je ustvarjen kot v angleščini, s kombiniranjem oblike glagola byti „biti” s preteklim pasivnim deležnikom:

  • ja jest neseny „Nosijo me”
  • ja byl neseny „Nosili so me, nosili so me” itd.

Sintaksa

• Prednostni besedni red je predmet – glagol – predmet, kot v angleščini. Ni obvezno, vendar lahko zaradi katerega koli drugega besednega reda stavek postane nejasen ali dvoumen.

• Pridevniki, svojilni zaimki in podobno so po možnosti postavljeni pred samostalnik, ki ga spreminjajo:

  toj dobry kniga "ta dobra knjiga"

• Vprašanja da-ne se od običajnih kazalnih stavkov razlikujejo samo po intonaciji:

  • Otec kupil kniga "Oče je kupil knjigo."
  • Otec kupil kniga? "Je oče kupil knjigo?"

• Pri drugih vprašanjih je na prvem mestu vprašalni zaimek ali prislov:

  • Kaky kniga kupil otec? "Kakšno knjigo je kupil oče?"
  • Kde otec kupil toj kniga? "Kje je oče kupil to knjigo?"

• Najlažji način za izražanje posesti je preprosto postaviti imetnika pred obsedenega. Ko to ni dovolj jasno, uporabite predlog od „od, od”:

  • moj otec kniga „knjiga mojega očeta” (lit. „knjiga mojega očeta”)
  • kniga od moj otec „knjiga mojega očeta” (lit. „knjiga mojega očeta”)

• Prav tako vam ni treba uporabiti posebnih dodatkov za posredni predmet. Kadarkoli to ni dovolj jasno, uporabite predlog k „do”:

  • Dajte moj otec toj kniga. "Daj to knjigo mojemu očetu."
  • Dajte toj kniga k moj otec. "Daj to knjigo mojemu očetu."

• Če želite izraziti instrument, ki se uporablja za nekaj, uporabite predlog s „z”:

  • Ja udaril svoj otec s toj kniga. "Očeta sem udaril s to knjigo."

Primer besedila: V restavraciji

• Dobry denj! Restoran jest otvorjeny?
• Dobry denj. Da, my jest otvorjeny.
• Možno tu piti něčto?
• Očevidno, čto prinesti k vas?
• Čto vy imat?
• Čaj, kava, pivo, vino, vodka...
• A vy takože imat něčto hladne?
• Da, my imat sok, voda, mlěko...
• Togda dajte nam dva soki, prosim.
• Dva soki, dobro. Vy takože hočet jesti něčto?
• Može... Vy imat hlěb?
• Da, očevidno. Hlěb, meso, ryba, vsečto jest.
• Hvala, samo hlěb s maslo, prosim.

• Dober dan! Je restavracija odprta?
• Dober dan. Da, odprti smo.
• Ali je mogoče tukaj kaj popiti?
• Seveda, kaj ti naj prinesem?
• Kaj imaš?
• Čaj, kava, pivo, vino, vodka ...
• Imate tudi vi kaj mrzlega?
• Ja, imamo sok, vodo, mleko ...
• Potem nam prosim dajte dva soka.
• Dva soka, v redu. Bi tudi vi kaj pojedli?
• Mogoče ... Ali imate kruh?
• Seveda. Kruh, meso, ribe, vse je tam.
• Hvala, samo dihajte z maslom, prosim.

Osnovno besedišče

• a – and, but
• ako – if
• ale – but
• avto – car
• bez – without
• běly – white
• bliz – almost
• bolje – more
• brati – to take
• byti – to be
• čaj – tea
• čas – time
• časina – hour
• čest – part
• člověk – person, human being
• črěz – through
• črny – black
• čto – what
• da – yes
• dati – to give
• daže – even
• denj – day
• dělati – to do, to make
• dělo – act, deed
• děte – child
• dlja – for
• do – to, towards, till
• dobro – well
• dobry – good
• dom – house
• dostati – to get, to receive
• drugy – second
• država – state
• dva – two
• dveri – door
• glas – voice
• glava – head
• gleděti – to watch
• god – year
• govoriti – to say, to speak
• grad – city, town
• groši – money
• hladny – cold
• hlěb – bread
• htěti – to want
• hvala – thanks
• i – and
• idti – to go, to walk
• ih – them; their
• ili – or
• imati – to have
• iz – from, out of
• ja – I
• jedin – one
• jedino – only
• jego – him; his
• jej – her
• jesti – to eat
• ješče – still
• k – to, towards
• kaky – what kind of
• kako – how; like
• kava – coffee
• kde – where
• kniga – book
• kogda – when
• konec – end
• kto – who
• ktory – which
• lice – face
• ljubiti – to love, to like
• maly – little, small
• maslo – butter
• medžu – between
• menje – less
• meso – meat
• město – place
• minuta – minute
• mlěko – milk
• mnogo – much; very
• mogti – can, to be able
• moj – my
• može – maybe, perhaps
• možno – it is possible; possibly
• muž – man, husband
• my – we
• mysliti – to think
• na – on, upon, at
• nad – above, beyond
• najbolje – most
• naš – our
• ne – no; not
• nesti – to carry
• neželi – than
• něčto – something
• někaky – some kind of
• několiko – a few, several
• ni … ni … – neither ... nor ...
• ničto – nothing
• nikto – nobody
• noč – night
• noga – leg
• novy – new
• o, ob – about
• obči – common, general
• očevidno – of course
• od – of, from
• odgovoriti – to answer
• oko – eye
• on – he
• ona – she
• oni – they
• ostati – to stay, to remain
• otec – father
• otvoriti – open
• piti – to drink
• pivo – beer
• po – after; in the manner of
• početi – to begin, to start
• pod – under
• pogled – look, sight, view
• pokoj – peace, quiet
• poslědny – last
• potom – after that, then
• potrěbny – needed, necessary
• prěd – before
• pri – by, near
• prijatelj – friend
• prijdti – to come
• prinesti – to bring
• problem – problem
• prosim – please
• prositi – to ask (for sth.), to require
• prosty – simple, easy
• prvy – first
• pytanje – question
• pytati – to ask (a question)
• rabota – work, labour
• rabotati – to work, to labour
• raz – time (in the sense of: ... times)
• razuměti – to understand
• restoran – restaurant
• ruka – arm
• ryba – fish
• s – with
• směsta – immediately
• snova – again
• sam – alone
• samo – only, merely
• se, sebe – oneself
• seděti – to sit
• sejčas – now
• sila – power, force
• slovo – word
• slučaj – case, instance, event
• sok – juice
• sovsěm – entirely, completely
• spati – to sleep
• stary – old
• stati – to become
• stati se – to happen
• stojati – to stand
• stol – table
• strana – side
• svět – world
• svoj – one's own
• taky – such
• tako – so, in such way
• takože – also, too
• tamo – there
• teply – warm
• to – this, that
• togda – then
• toj – this, that
• toliko – this much, that much, only
• trěba – it is needed, it is necesary
• tri – three
• tu – here
• tvoj – your (sg.)
• ty – you (sg.)
• uho – ear
• uže – already
• v – in; into
• vaš – your (pl.)
• veliky – great, big
• ves – all, entire
• vid – aspect, look, vision
• viděti – to see
• vino – wine
• voda – water
• vojna – war
• vrěme – time
• vsaky – every
• vse – everything
• vsegda – always
• vy – you (pl.)
• vyjdti – exit, quit
• vysoky – high
• za – behind
• začto – why, what for
• zato – that's why, therefore
• zemja – earth, ground
• zly – bad
• značiti – to mean
• znati – to know
• že – that (conjunction)
• žena – woman, wife
• žiti – to live

Pravne informacije

This article has been republikovano with the permission of its original author, Jan van Steenbergen.